Pogovarjali smo se s Tonijem Laznikom, dolgoletnim organizatorjem avtomobilskih salonov v Sloveniji.
Kako se vi spominjate avtomobilskih salonov pri nas? Kateri avtosalon je bil za vas najbolj poseben na slovenskih tleh in zakaj?
Avtomobilski saloni v Sloveniji so bili vseskozi zelo velik in pomemben dogodek tako za javnost – obiskovalce kakor tudi razstavljavce – uvoznike in zastopnike motornih vozil. Značilno za njih je bilo, da je organizacija potekala vedno zelo profesionalno, saj so razstavljavci-uvozniki motornih vozil imeli vedno zelo jasno sliko, kaj dejansko od sejemskega dogodka želijo in kaj je za to treba storiti. Sodelovanje z njimi je bilo vedno zelo lepo a tudi težko saj so bili trdi pogajalci in vizionarji. Težko bi se odločil, kateri od avtosalonov je bil meni najljubši. Vsak je imel svojo čar in posebnost iz vsebinskega dela saj so se razstavljavci vedno trudili prikazati zadnje novosti in premiere za naš trg – celo s svetovno premiero, ki se je prvič v zgodovini salona zgodila na slovenskih tleh v letu 1999, če se ne motim, ko je Renault na 22. Avtomobilskem salonu prikazal svetovno premiero clia. Prav tako mi osebno ostaja v spominu prireditev iz leta 1999, saj smo v tem letu beležili največji obisk mislim, da nekje manj kot 130.000 obiskovalcev. Zaradi izredne gneče in zanimanja obiskovalcev smo bili na nedeljo celo prisiljeni zapreti vhod na sejmišče za nekaj ur, kajti številka obiskovalcev je na ta dan presegla 39.000!
Kakšno vlogo je imel avtomobilski salon v preteklosti?
Kako pomembne so hostese na avtosalonih?
K lepim avtomobilom sodijo lepa dekleta, je nekako pregovor, toda mislim, da že zelo dolgo to ni več edino. Na svetovnih avtomobilskih salonih (pa tudi zadnji avtosaloni v Ljubljani) so že pokazali, da podjetja oziroma razstavljavci „svoje“ hostese pred samo prireditvijo zelo dobro pripravijo in naučijo o osnovnih tehničnih karakteristikah ter novostih. Prepričan sem, da bo tudi po šestnajstih letih, stanje enako oziroma še boljše.
Ali je bil avtomobilski salon v preteklosti najbolj obiskana in največja sejemska prireditev pri nas?
Zagotovo, če gledamo strokovne sejemske prireditve kar avtosalon vsekakor je saj ima vse značilnosti B2C (business to consumer) sejemske prireditve.
Kako poteka organizacija avtomobilskega salona? Kako ste uskladili potrebe in želje vseh razstavljavcev? Verjetno je pomembno, kje je kdo, v kateri dvorani?
Organizacija avtosalona združuje več medsebojno povezanih aktivnosti, ena med njimi je tudi dobro sodelovanje s partnerji – v mojih časih je to bilo Združenje uvoznikov motornih vozil, danes pa je to Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. To je nekakšna krovna in strateška usklajenost, na podlagi katere je treba nato izvesti operativne dejavnosti od razporeditve posameznih razstavljavcev do meril pristopa in nastopa na samem avtosalonu, kakor tudi to, kdo in s kom je v kateri izmed razstavnih dvoran. Osebno sem kot član svetovne sejemske zveze – UFI, s sedežem v Parizu in kot delegat za marketing in izobraževanju pri omenjeni ustanovi imel dobre stike pri vseh svetovnih organizatorjih – za nas najpomembnejše, Ženeva, Frankfurt in Pariz ter s tem pridobil tudi vpogled v njihova merila dodeljevanja in razvrščanja razstavljavcev. Vedno se je to delalo skupaj in soglasjem takratnega Združenja, se pravi Sekcije.
Kdo vse od znanih osebnosti je obiskal avtosalone v preteklosti. Verjetno tudi najbolj ugledni politiki? Koga vse se spomnite?
Avtosalone so v preteklosti obiskovale vse pomembnejše osebnosti tako iz sveta politike kakor tudi gospodarstva ter sfere avtomobilizma samega. Nekajkrat smo imeli celo najave dirkačev formule 1. Zame najpomembnejše osebnosti na sejmu so bili zadovoljni razstavljavci in obiskovalci.
Ali se spomnite kakšnega posebnega dogodka vezanega na avtomobilske salone pri nas?Iz mojega zornega kota je vsekakor bilo sprejetje dogovora med organizatorji na teritoriji nekdanje Jugoslavije, kjer smo se na mojo pobudo sestali v Ljubljani vsi takratni organizatorji iz Zagreba, Beograda, Skopja in Ljubljane ter se dogovorili za usklajen terminski koledar avtosalonov v tej regiji. Sedaj za to skrbi OICA.
Kako se spominjate vloge Zastave v okviru slovenskega avtomobilskega salona. Je imela kot „domač“ avtomobilist privilegije?
Po več kot desetletju odsotnosti, je v Sloveniji spet organiziran avtomobilski salon. V zadnjem desetletju so se avtomobili spremenili. S prihodom interneta, kjer so že pred odprtjem salona razkrite vse novosti, so se spremenili tudi sami avtosaloni. Kako vi, kot dolgoletni organizator avtosalonov, vidite moderni avtomobilski salon?
Dandanes se informacije resnično širijo in izmenjujejo vse hitreje in internet ter socialni mediji so naredili svoje; ne samo na področju avtomobilizma ampak povsod. Vendar tudi prej smo za novosti vedeli. Le v veljavi so bila pravila in spoštovali smo določena pravila 'igre', da se novosti povedo ob določenem časovnem terminu. To je bil šarm takratnih dogodkov in 'dvigovanje temperature'. Kako vidim moderni avtomobilski salon? Moram priznati, da ne bistveno drugače kot nekoč, saj so sejmi namenjeni osebnim stikom in uživanju ob videnju sodobne tehnologije, produktov in znanja v živo. To bo ostalo, bo pa verjetno podkrepljeno z veliko večjo stopnjo večpredstavnostnih dogajanj, ozadij in verjetno še kaj kar dandanes večpredstavnostne tehnologije omogočajo in prinašajo. Upam pa, da bo razvoj avtomobilizma šel naprej še tako hitro in bomo mogoče na tretji ali peti ponovitvi bienalnega avtosalona priča že večinskemu delu prikaza sodobnih električni vozil.
Se boste sami udeležili 24. Slovenskega avtomobilskega salona?
Seveda. Sem redni obiskovalec vseh najpomembnejših Evropskih avtomobilskih salonov (Ženeva, Frankfurt, Pariz) in regionalnih (Zagreb in Beograd, ki se je ravno odprl), nikakor pa ne bom izpustil Ljubljanskega, ki se po šestnajstih letih ponovno vrača v Ljubljano.
