Zmrzal, sneg, omejen razgled in še kaj lahko vpliva na vožnjo avtomobila pozimi. Nizke temperature lahko namreč slabo vplivajo na motor in akumulator, sol in led lahko poškodujeta karoserijo,za večino pa je tudi sama vožnja po snegu in ledu prej nadloga kot pa užitek. A za marsikaterega voznika to ni dovolj, saj si vozniško življenje pozimi oteži tudi s precej nepotrebnimi napakami. Naštejmo nekaj najpogostejših.
Vožnja brez zimskih gum
V Sloveniji so sicer v zimskih razmerah na avtomobilih obvezne in tudi običajne zimske gume, a še vedno se najde kdo, ki jih nima. V nasprotju z letnimi gumami so zimske gume izdelane iz mehkejših zmesi gume in zato tudi v mrazu in na ledeni in zasneženi površini zagotavljajo več oprijema. To pomeni, da pozneje izgubijo stik s podlago in zdrsnejo, zato avtomobil bolj varno držijo v smeri. K temu pripomorejo tudi dodatne resice na tekalni površini, ki še povečajo oprijem.
A velja tudi: nevarne so lahko tudi zimske gume s preveč izrabljenim profilom. Utori na gumah morajo biti globoki vsaj štiri milimetre. Z manjšo globino utorov se tudi lastnosti gum močno poslabšajo.
Neustrezna hladilna tekočina
Predvsem pozimi je pomembno, da je v hladilnem sistemu motorja dovolj hladilne tekočine in da je ta odporna na nizke temperature. Če ni, lahko tvegate, da bo v sistemu zamrznila in ga uničila. Če zaženete avtomobil z zamrznjeno hladilno tekočino se lahko poškodujejo tudi motor, vodna črpalka in zobati jermen. Hladilna tekočina mora sicer zdržati temperature vsaj 20 stopinj pod ničlo, kar naj preveri mehanik.
Hladilno tekočino je sicer dobro preveriti tudi v toplih mesecih, saj ustrezna tekočina ne preprečuje le zamrznitve sistema, ampak tudi zavre pozneje kot navadna voda, ščiti pa tudi pred nalaganjem oblog in korozijo notranjih površin sistema. Praviloma bi morali novo hladilne tekočine preveriti vsak mesec, njeno kakovost pa vsakega pol leta.
Preobremenjeni akumulator
Zimski mraz je enormna obremenitev za akumulator. Akumulatorju namreč pri nizkih temperaturah močno pade kapaciteta, motor pa za zagon hkrati potrebuje več energije. Pozimi pogosto vključimo tudi gretje zadnje šipe, sedežev in volana ter druge pripomočke, s čimer še dodatno obremenimo akumulator, ki zato najpogosteje odpove prav pozimi. Alternatorju pozimi namreč pogosto ne uspe obnavljati porabljene energije, predvsem, če se z avtomobilom vozimo le na krajše razdalje.
Pozimi je zato priporočljivo, da akumulator vsake toliko priključimo na zunanji polnilnik, če je možno, pa se izogibajmo tudi nepotrebnim dodatnim porabnikom elektrike. Izguba napetosti namreč ne vodi le k težavam z zagonom motorja, ampak na dolgi rok povzroči nalaganje sulfatnih kristalov na elektrodah, s čimer se akumulatorju zmanjšuje kapaciteta, dokler se dokončno ne pokvari.
Neustrezna tekočina za pranje šip
Če vam je v posodi sistema za pranje vetrobranskega stekla ostala poletna tekočina, jo čim hitreje zamenjajte z zimsko, saj lahko zmrzne in poškoduje čistilni sistem. Njegova zamenjava je lahko namreč zelo draga. Nekateri vozniki v posodo nalivajo tudi neustrezno tekočino. Med bolj priljubljenimi »domačimi« recepti je razredčeni alkohol. Ta sicer v sistemu ne bo zmrznil, a le do trenutka, ko ga razpršimo po vetrobranskem steklu. Tedaj lahko hitro zmrzne in na površini ustvari neprosojno plast ledu.
Dodatki v tekočini za pranje šip namreč preprečujejo, da bi tekočina zmrznila na površini vetrobranskega stekla, kjer so temperature zaradi vetra lahko nižje kot sicer v okolici. Pozorni bodite tudi na pravilno razmerje med vodo in tekočino. Preveč razredčena tekočina lahko prehitro zamrzne, premalo razredčena pa ima slabše čistilne lastnosti in bolj obremenjuje okolje.
Led in sneg na avtomobilu
Vožnja z avtomobilom, ki je odet v led ali sneg, ni dovoljena, je pa tudi nevarna, zato pred vožnjo vedno očistite avtomobil. Čisti morajo biti vsaj vetrobransko steklo in prednji bočni šipi, z avtomobila pa morate odstraniti tudi sneg, četudi ne ovira vašega razgleda. Med vožnjo lahko namreč tega odnese z avtomobila, kar je nevarno za druge udeležence v prometu.
Mnogi vozniki tudi pozabljajo, da so sodobni avtomobili opremljeni z vrsto različnih tipal in kamer, ki lahko zato, ker so pokrita s snegom, ledom ali umazanijo, sistemu posredujejo napačne podatke. Parkirna tipala lahko zato brez posebnega vzroka voznika opozarjajo na ovire, slika vzvratne kamere pa je popolnoma zamegljena. Če se voznik v tem primeru zanaša na zasnežene pomočnike, lahko v skrajnem primeru celo razbije avtomobil. Zato je pred vožnjo dobro očistiti tipala, saj lahko sicer odpovedo tudi varnostni sistemi, na katere se vozniki vse bolj zanašamo.
V vsakem primeru bi morali asistenčne sisteme v snegu uporabljati z določeno mero previdnosti, saj vsi niso prilagojeni slabim vremenskim pogojem, prav tako pa kamera težko ali pa sploh ne zazna črte na cestišču, zato denimo ne delujejo sistemi za zadrževanje avtomobila na voznem pasu.
Izključena klimatska naprava
Če ima vaš avtomobil klimatsko napravo, jo vključite tudi pozimi. Če je namreč dalj časa izključena, se lahko v njej naberejo vlaga, plesni in bakterije, ki povzročajo neprijetne zatohle vonjave. Med delovanjem klimatske naprave se tudi mažejo tesnila in gibljivi deli, kar zmanjša nevarnost okvar. Suhi zrak iz klimatske naprave poleg tega hitro osuši zarošene šipe.
Slaba stran delovanja klimatske naprave je, da lahko kondenzirana voda zmrzne in poškoduje cevi, vendar je večina sodobnih klimatskih naprav opremljena s tipalom temperature, ki pri petih stopinjah pod Celzijevo ničlo izključi kompresor. Na ta pojav morajo torej biti pozorni le vozniki starejših avtomobilov.
Sušenje šip le z gretjem
Na zarošene šipe se običajno odzovemo tako , da gretje nastavimo na maksimalno temperaturo in pihanje, šobe pa usmerimo na šipe. To je sicer prav, vendar pa ne deluje, če je sistem nastavljen na kroženje notranjega zraka. V tem primeru namreč po kabini kroži tudi notranja vlaga. Zunanji zrak je namreč praviloma bolj suh in lahko kabini odvzame več vlage.
V močno ohlajeni kabini na šipah poleg tega zmrzuje tudi naša sapa. Po vstopu v avtomobil je zato dobro malce odpreti šipe, da lahko vlaga pobegne iz kabine, vključite pa lahko tudi klimatsko napravo, ki bo pomagala s pihanjem suhega zraka. Da bi v avtomobil vnesli čim manj vode, z oblačil in čevljev koliko je le mogoče odstranite sneg in vodo. Pomaga tudi redno čiščenje notranje strani šip, saj se bodo čiste šipe laže spopadale z vlago.
Izpuščanje zraka iz gum
Da bi gumam na snegu ali ledu zagotovili več trakcije, nekateri vozniki iz njih spustijo zrak, kar je narobe. Ta trik izhaja iz časov, ko so bile gume večinoma longitudinalne. Za danes običajne radialne gume velja le deloma in se ga je bolje izogibati. Če je v gumi prenizek tlak se namreč njihov oprijem celo poslabša, med zaviranjem pa dobijo negotov spužvast občutek. Povečata se tudi obraba in poraba goriva. Če pa iz gume vseeno spustite zrak, je tlak lahko le za tretjino manjši od predpisanega, vozite pa lahko z največ 50 kilometri na uro.
Verjetno ni treba dodati, da je tudi pozimi dobro preverjati tlak v gumah (če tega tako ali tako ne počne sistem). Z nižjimi temperaturami se namreč ohladi tudi zrak v gumah, ki mu posledično pade tlak. Tlak v gumah se zato vsakih deset stopinj zmanjša za približno 0,1 bara.
Prehitro prižiganje meglenk
Nekateri vozniki v mraku zelo radi vključijo meglenke, čeprav to ni potrebno ali je celo prepovedano. Zadnja meglenka je denimo primerna le za uporabo ob izredno slabi vidljivosti, saj lahko sicer moti voznike, ki vozijo za nami. Enako velja tudi za prednje meglenke, ki vozniku zares pomagajo le v gosti megli.
Med sneženjem lahko meglenke zaradi svetlobe, ki se odbija od snežink, celo poslabšajo vidljivost, v dežju pa, ker so praviloma močnejše od zasenčenih žarometov, njihov svetloba pa se od tal pod ostrim kotom odbija naravnost v nasproti vozeče avtomobile, lahko oslepijo njihove voznike. Splošno pravilo za vožnjo v slabih svetlobnih pogojih ni uporaba meglenk ampak prilagoditev hitrosti in varnostne razdalje in povečana pozornost voznika.
Zanašanje na avtomatiko luči
Samodejne luči so med vožnjo zelo prikladne, saj lahko podnevi voznik vozi z dnevnimi lučmi, ko pade mrak, pa se te samodejno preklopijo na zasenčene žaromete. Vse več pa jih poskrbi tudi za preklop med dolgimi in zasenčenimi žarometi. Vendar pa sistemi niso zanesljivi. Predvsem jeseni in pozimi, ko dežuje ali pa je megla, sistemi za preklop pogosto ne delujejo zanesljivo. Tudi v lažji megli ali v dežju je namreč lahko dovolj svetlo, da sistem ne prepozna razloga za vklop kratkih luči.
Ko pa so vključene dnevne luči, so običajno izključene zadnje luči, kar je lahko zelo nevarno, saj vozniki, ki vozijo zadaj, ne vidijo takšnega avtomobila ali pa ga opazijo zelo pozno. V megli ali dežju bi moral torej voznik zasenčene in zadnje luči vključiti sam in se ne bi smel zanašati na avtomatiko. Enako velja tudi za vožnjo skozi predor.
Ne vem zakaj se policisti ne obregnejo v takšne , ki vozijo z avtomatiko luči . V zakonu lepo piše vozi se s KRATKIMI lučmi , kar pomeni vključeni prvi ŽAROMETI in zadnje pozicijske luči ! Kretenoidi zajebani pa šparajo… ...prikaži več luči , k da elektriko plačujejo po porabljenih W !
Hvala za super nasvete. Včasih človek že pozabi kaj vse je potrebno pozimi postoriti.