Sanje so zgodbe in slike, ki jih naše misli ustvarjajo med spanjem. Lahko so zabavne, romantične, grozljive, včasih tudi povsem nerazumljive in čudne. So eden najbolj zapletenih in skrivnostnih vidikov spanja.
Vsakega pa kdaj doletijo tudi neprijetne sanje, ki veljajo za precej pogost pojav pri ljudeh vseh starosti. Drugače je z motnjami nočnih mor, kot uradno imenujemo težave s sanjami, ki motijo spanec, povzročajo stisko, posegajo v normalno dnevno funkcioniranje ali celo ustvarjajo strah pred spanjem.
Kdaj bi lahko rekli, da ima posameznik težave z nočnimi morami?
Pri vsaki nočni mori je priporočljivo pogledati, kaj se dogaja v posameznikovem življenju; zakaj je prišlo do nočne more, kakšni so vzroki, smo pod nekim stresom … Nočne more delimo na dve skupini. Prve so post travmatske; to so tiste, ki se pojavijo po določeni travmi. Ta je lahko iz otroštva, pa jo nekateri ljudje doživljajo še dolga leta. Pri njih je posebej pomembno poiskati pomoč. Druga vrsta pa so idiopatične nočne more, ki nastanejo brez posebnega vzroka, na splošno ne odražajo travm temveč le medosebne odnose. To pomeni, da lahko nastanejo, da nas spomnijo na konflikte v medosebnih odnosih, katerih si ne želimo, strahu pred izgubo bližnjih in podobno.
Koliko časa se morajo ponavljati, da je priporočljivo, da si poišče pomoč in začne razreševati določene probleme?
Sanje namreč skrbijo za duševno zdravje in ravnovesje, s tem ko sproščajo intenzivna čustva, prav tako jih potrebujemo tudi za fizično zdravje. To je prepleteno, zato je v vsakem primeru nujno poiskati pomoč. Mogoče najprej v krogu svojih bližnjih, če more niso tako pogoste, da pogledamo, kako živimo, kaj se nam dogaja, kako čustvujemo, kasneje se lahko obrnemo po pomoč do strokovnjakov.
Potem je nočne more venomer treba jemati resno in v primeru njihovega pojava ne smemo zgolj zamahniti z rokami?
Če le zamahnemo z rokami, se bodo ponavljale. In če nič ne spremenimo, ne moremo pričakovati drugačnih rezultatov. Ni sicer nujno, da ravno preko tega, da si razlagamo sanje, ugotovimo njihov vzrok. Lahko se nam v življenju določene stvari spremenijo iz povsem drugih razlogov in se nočne more nehajo. V vsakem primeru pa je treba v našo notranjost pogledati, ko se začnejo pojavljati. Takrat postane vse skupaj precej bolj zahtevno; začnejo se pojavljati stiske, ki jih je kasneje težje reševati, kot če bi se tega lotili takrat, ko se nočna mora prvič pojavi in bi hitro lahko ugotovili vzrok.
Kaj lahko preventivno storimo že sami, da do njih sploh ne bi prišlo?
Nočne more se končajo, ko naredimo aktivno spremembo in se to, zaradi česar se pojavljajo, zaključi. Takrat ni več potrebe po tem, da nas naše nezavedno opominja. Preden se začnejo pojavljati, je dobro, da živimo čim bolj zavestno življenje, in da skrbimo za vse svoje odnose; se velikokrat ustavimo in smo čuječi, tukaj in zdaj. Predvsem pa, da živimo zdravo. To je način, s katerim lahko uravnavamo stres. Vse omenjeno je preventiva pred tem, da se nočne more ne pojavijo.
V primeru, ko pa se kakšna pojavi, je treba narediti refleksijo tega, kar se nam trenutno dogaja in kaj se je dogajalo nekaj dni nazaj, saj je zagotovo povezana z našo budnostjo. Hitro jo morda lahko povežemo z nekim dogodkom, če se je zgodil velik prepir, je bilo v službi stresno itd. Tako lahko preverimo, kaj se dogaja v naši psihi in ugotovimo, zakaj je prišlo do te nočne more. Kadar pa so dlje časa trajajoče, je nujen še globlji pregled.
Pri mnogih se lahko zaradi nočni mor razvije tudi strah pred spanjem, kajne?
Da, seveda. Kadar se neprijetne intenzivne sanje ponavljajo, je povsem normalno, da se pojavi strah. Ker že pričakujemo, kaj se bo spet dogajalo, nas spravlja v stisko. V takem primeru sploh potrebujemo pomoč, saj hitro pride do neprespanost, kar stisko le še poveča.
Kako lahko nočne more še vplivajo na posameznikovo dnevno funkcioniranje?
Vsake sanje vplivajo na naš dan, tudi če se jih ne spomnimo, se zjutraj zbudimo različno razpoloženi. Mogoče tega najprej sploh ne povežemo s sanjami. Ko imamo denimo tesnobne sanje, smo zjutraj nenaspani in se zaradi tega še cel dan slabše počutimo ter ne pridemo do prave energije. Lahko pa se zbudimo zelo živahni in veseli, kar lahko tudi povežemo s sanjami.
Vsakemu se je verjetno že kdaj zgodilo, da je sanjal neko osebo, ali da ga je partner prevaral, se je morda z nekom sprl in je bil potem na to osebo jezen. Pri nočnih morah, ki so intenzivne, pa se ljudje zjutraj zelo težko spravijo k sebi. Težko začnejo normalno funkcionirati, saj so zaradi nočnih mor neprespani. Zbudijo nas fizično in tudi simbolno v smislu, da se z nami nekaj dogaja in je nujno vase pogledati, kaj se dogaja.
Nočne more naj bi bile pogostejše pri otrocih, ki težje zavestno predeljujejo številne vtise in dogajanja iz življenja. Kaj lahko naredijo starši, da njihovo doživljanje čim bolj omilijo?
V povprečju so nočne more res pogostejše pri otrocih, ker doživljajo zelo veliko vtisov, ki so jim novi. Odrasli imamo več izkušenj, otrokom je svet okoli njih nov, težko razumejo svoja čustva. Vedo, da se jim nekaj dogaja, čutijo nekaj v telesu, ne znajo pa tega čisto dobro umestiti. Še posebej pri otrocih, ki nimajo toliko prostora v domačem okolju, da bi izražali svoja čustva. Recimo že s tem, ko se reče, da fantje ne jokajo in deklice ne smejo biti jezne, vplivamo na to, da se ta čustva nalagajo in se lahko izrazijo v nočnih morah.
Zato je zelo pomembno, da jih učimo, kaj doživljajo, kakšna so njihova čustva in kakšen je primeren način izražanja čustev in da smo ob njih, kadar imajo čustvene izbruhe. Moramo jih opolnomočiti ter naučiti, kako funkcionirati v družbi, hkrati pa biti v stiku s svojimi čustvi in jih pravilno izražati. Otroci imajo tudi izrazito domišljijo, sploh v zgodnjem obdobju, ko se še razvijajo, tudi strahovi se pojavljajo čisto razvojno. Zaradi tega je pomembno, da kadar otrok doživi nočno moro, so starši ali skrbniki ob njih in mu rečejo: 'Varen_ na si, sem tukaj ob tebi'. Ter so seveda pozorni, kadar se nočna mora pogosteje pojavlja. Pogledamo, kaj se dogaja v njihovem življenju, v kakem okolju otrok živ, kaj takrat doživljata oče in mama, na ta način namreč spremljamo notranji svet otroka.
Če je otrok majhen, bo težko izrazil, kaj je ponoči doživljal. To lahko naredi preko igre, morda ga spodbudimo, da nariše in se o tem z njim pogovarjamo. Če nam reče, da ga je lovila pošast, ga vprašamo, če jo je vprašal, zakaj ga je lovila, ali bi se lahko ustavil in jo vprašal ... Otroka okrepimo s tem, kako bi se tudi v realnosti lahko obnašal. Pošast je namreč lahko otrok v vrtcu ali šoli, ki ga ustrahuje in s katerim se ne razumeta. Na ta način ga učimo, kako se postaviti zase.
Katere nočne more pa so najpogostejše? Ali nam univerzalno kaj sporočajo, ali je to odvisno od posameznika do posameznika?
Vsake sanje je treba pogledati v kontekstu. Povezane so z osebnostjo posameznika, z njegovimi preteklimi izkušnjami, z življenjskim okoljem, v katerem živi, s trenutnim življenjskim obdobjem, v katerem se nahaja; če gre za prehod v študij, ali pa za starostnika, je to čisto druga dinamika. V vsakem primeru delamo skupaj s tistim, ki jih sanja, in šele tako lahko vidimo, kaj je tisto, kar sporočajo.
Kadar iščemo pomen, se lahko ravnamo tudi preko simbolov in metafor, ki se med posamezniki ponavljajo. Ene pogostih nočnih mor so izgubljanje, izpadanje in krušenje zob, ki se pogosto simbolno pojavijo na prehodih. Vprašamo se, kaj se nam dogaja, kakšne spremembe doživljamo. Takrat imamo občutek, da izgubljamo kontrolo, temelje. Zobje imajo funkcijo tega, da z njimi prežvečimo hrano, zato se lahko vprašamo, kaj nam je v življenju težko, česa ne moremo prežvečiti. Na tak način raziskujemo.
In vsake sanje raziskujemo tako, da se vprašamo, kdaj se v budnosti počutimo tako kot v sanjah; ali je vezano na določeno področje, odnos, službo, partnerstvo. Raziskujemo odnos s sabo in za kater del osebnosti gre. Mogoče je določen del precej potlačen in mu ne posvečamo dovolj pozornosti in bi bilo dobro, da bi to spremenili. Če smo zaprti vase, v sanjah pa govorimo pred javnostjo, plešemo, potem je to sporočilo. Ena pogostih nočnih mor je tudi pisanje testov, izpitov, tudi po zaključku študija. če smo pred določeno situacijo negotovi, so taki občutki pogosti, saj se nam trenutno v življenju dogaja nekaj podobnega, kot se nam je dogajalo takrat. Lahko se vprašamo, kje se počutimo na preizkušnji.
Pogoste nočne more so še, ko bežimo pred nečim ali nekom. Vprašamo se lahko, kaj je tisto, kar nas lovi v življenju, zaradi česar se počutimo ogroženi in zaradi česa morda bežimo pred odgovornostjo. Kaj bi bilo dobro, da sprejmemo, pa nas je strah.
Varanje je tudi ena od pogostih tem. Tukaj lahko pogledamo samo, da povežemo s sabo; kaj je z našo zvestobo oz. nezvestobo v odnosih. Kako smo iskreni do sebe, kakšen je naš odnos v budnosti, ali lahko kaj naredimo, da bomo bolj zaupali, da bo odnos boljši? Ali se v odnosu kaj posebnega dogaja, ali slutimo, kakšne dejanske dogodke, ali gre bolj za to, da se trenutno ne čutimo povezane, ali bi bilo morda dobro, da si vzamemo aktiven, skupen čas? Mogoče gre za povabilo, kaj se dogaja z odnosom in vplivamo na to, da se izboljša.
Ali na pojav nočni mor vplivajo tudi osebnostne lastnosti in pogosteje prizadenejo čustveno ne tako stabilne posameznike?
Kako lahko nočne more preprečimo?
Zelo pomembno je, kako živimo, saj s tem vplivamo na to, ali se nam nočne more pojavljajo, ali ne. Kako se soočamo s stresom, kakšni so naši medosebni odnosi, kako smo zadovoljni s svojim življenjem, ali si želimo kakšnih sprememb, pa mogoče ne zberemo poguma, da bi jih udejanili. In mogoče tudi, ali imamo občutek, da ustvarjamo svoje življenje, ali se počutimo nemočne in se počutimo žrtve našega življenja v smislu, da so okoliščine tiste, ki uravnavajo naše življenje, ali čutimo, da lahko v takih okoliščinah nekaj naredimo in nekaj spremenimo. Potem pa pogledamo tudi, ali gre za post travmatske nočne more, ki so povezane z dogodkom, ki se je zgodil veliko časa nazaj, pa ga nikoli nismo predelali, ali ga sploh nismo ozavestili.
Ljudje, ki poiščejo pomoč včasih ugotovijo, da so imeli res zelo hude izkušnje, zlorabe v otroštvu, ki se jih niso spomnili. Naj poudarim, da to ni nujno vzrok, vendar pa se lahko tudi to zgodi. In na tak način, ko to ozavestimo, lahko nekaj naredimo v zvezi s tem. Dokler pa določenih vsebin ne ozavestimo, v naši notranjosti še naprej vplivajo na naše življenje, mi pa jih z ničemer ne znamo povezati. In potem se to vali kot snežna krogla ter postaja vedno huje. Vse dokler ne poiščemo pomoči ali ne pogledamo, kaj se z nami dogaja.