Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 med ključnimi cilji navaja zmanjšanje vnosa soli med prebivalci za 15 odstotkov.
Z namenom ugotavljanja stanja so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izvedli raziskavo spremljanja izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu pri odraslih prebivalcih Slovenije, da bi pridobili podatke za oceno vnosa natrija/soli, kalija in joda.
Rezultati raziskave so pokazali, da odrasli prebivalci Slovenije v povprečju dnevno zaužijejo približno 10 g soli, kar je sicer manj kot v prejšnjih raziskavah, vendar še vedno dvakrat več od priporočenega vnosa Svetovne zdravstvene organizacije, ki znaša največ 5 g soli dnevno.
V sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko so izvedli tudi do sedaj najobsežnejšo analizo vsebnosti soli v postreženih kruhih in pekovskih izdelkih v Sloveniji, saj so ti prepoznani kot eni izmed ključnih virov soli v naši prehrani. Ugotovili so, da se je vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev od leta 2012 znižala za 12 %, medtem ko je v celotni kategoriji kruhov zaznati le 7-odstotno zmanjšanje, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Zakaj je zniževanje vnosa soli pomembno?
Prekomeren vnos soli pomembno vpliva na razvoj visokega krvnega tlaka, ki povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija zato priporoča največ 2 g natrija oz. 5 g soli na dan (1).
Koliko soli zaužijemo prebivalci Slovenije?
Po več kot desetletju so v Sloveniji ponovno izvedli in nekoliko razširili raziskavo o spremljanju izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu odraslih prebivalcev Slovenije, krajše imenovano "Manjsoli.si".
V raziskavi so sodelovali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Inštitut za nutricionistiko ter trije oddelki UKC Ljubljana (Klinični oddelek za hipertenzijo, Klinika za nuklearno medicino in Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo). Prvi rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v znanstveni reviji Public Health Nutrition.
V sklopu raziskave so preverjali tudi, če in na kakšen način, odrasli prebivalci Slovenije zmanjšujejo svoj vnos soli. Tri četrtine odraslih (75 %) je poročalo, da pri mizi ne dodajajo soli, ne da bi jed prej pokusili. Približno polovica (53 %) se izogiba predelanim živilom, a le 8 % odraslih preverja vsebnost soli na označbah živil, kjer je ta podatek obvezen.
Čeprav je zmanjševanje vnosa soli pomembno, je potrebno poudariti, da sol v Sloveniji predstavlja tudi ključni vir joda v prehrani. Z jodiranjem soli se namreč preprečuje resno pomanjkanje joda in s tem povezane zdravstvene težave. Zato se priporoča, da pri nakupu vedno izberete jodirano sol.
Ključni viri soli v kruhu
Predelana živila in obroki pripravljeni izven doma (npr. pred-pripravljeni obroki/živila, slani prigrizki, kruh in pekovski izdelki, mesni izdelki) prispevajo največji delež k dnevnemu vnosu soli v sodobni prehrani. V večini evropskih držav in Severni Ameriki tovrstni izdelki oziroma obroki predstavljajo tudi do 75 % dnevnega vnosa (4,5).
Igor Pravst, direktor Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje. "Ena izmed ključnih aktivnosti za zniževanje prehranskega vnosa soli predstavlja t.i. preoblikovanje predelanih živil. Še posebej postopno in potrošnikom skoraj neopazno zniževanje količine soli v živilih lahko doseže tudi tiste prebivalce, ki sami niso posebej pozorni na vnos soli. Pri tem je veliko pozornosti usmerjene prav na kruh in pekovske izdelke, ki imajo v Sloveniji največji doprinos k prehranskemu vnosu soli," je pojasnil.
Kakšno vlogo ima pri tem kruh?
Z namenom pridobitve aktualnih podatkov o vsebnosti soli v kruhih in pekovskih izdelkih na trgu v Sloveniji je bila izvedena raziskava, katere rezultati so bili nedavno objavljeni v znanstveni reviji Frontiers in Nutrition. Raziskava je zajela izdelke večjih proizvajalcev in manjših pekarn v enajstih statističnih regijah Slovenije. Končni vzorec je obsegal 178 vzorcev kruha in pekovskih izdelkov, od tega 117 pridobljenih pri večjih trgovcih in 61 v manjših pekarnah. Vsebovana količina soli je bila izračunana iz laboratorijsko določene vsebnosti natrija.
Najmanj soli v rženem in črnem kruhu
Najnižja povprečna vsebnost soli je bila ugotovljena v črnem pšeničnem kruhu in rženem kruhu v večjih prodajalnah (1,15 g in 1,18g soli/100 g kruha), najvišja pa obeh v raziskavo vključenih vrstah kruha iz manjši pekarn – v belem pšeničnem kruhu (1,34 g soli /100 g kruha) in mešanem kruhu (1,37 g soli/100 g kruha).
Kako pomemben vir soli je kruh v naši prehrani?
V nacionalni raziskavi o prehranskih navadah prebivalcev Slovenije (Si.Menu 2018) je ocenjeni vnos kruha pri odraslih moških v povprečju znašal 177 g/dan, pri ženskah pa 119 g/dan (7). Z upoštevanjem izračunane povprečne vsebnosti soli v kruhu na trgu v Sloveniji ocenjujejo, da uživanje kruha dnevno pri moških prispeva približno 2,2 g soli in 1,5 g soli pri ženskah.
dezurni@styria-media.si
Spet se pametuje po domačih medijih. Zdrave ledvice s soljo nimajo problemov. Za obolele ledvice pa naj skrbijo zdravniki tudi tisti, ki že eno leto stavkajo..