Zakaj je spanje za naše delovanje še posebej pomembno sedaj, ko smo izpostavljeni možnosti okužbe z novim koronavirusom, smo se v sklopu projekta Glas generacije pogovarjali s specialistko nevrologije dr. med. Lejo Dolenc Grošelj.
To lahko vodi v različne kronične bolezni
Vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo, Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani – dr. med. Leja Dolenc Grošelj, opaža, da se v času epidemije vse več ljudi sooča z nespečnostjo, le malo pa jih poišče pomoč. Opozarja, da epidemija močno vpliva na naš ritem spanja, ki ni več utrjen na čas noči, s čimer pa se nam porušijo cirkadiani ritmi. "To lahko posledično vodi v različne kronične bolezni," pojasnjuje evropska ekspertinja za spanje.
Dobro spanje je takrat, ko potrebujemo manj kot pol ure, da zaspimo, ko se ponoči čim manj prebujamo, in ko se zjutraj zbudimo spočiti. Pomembna sta tako trajanje kot kvaliteta spanja. Pomeni, da čim večji delež časa, ki ga preležimo v postelji, tudi prespimo.
Opažate, da je epidemija pustila učinke na našem spanju? S katerimi težavami s spanjem se ta čas soočajo vaši pacienti?
Na žalost so posledice epidemije na spanje in ritem spanja zelo velike. Delo in študij od doma sta porušila naše cirkadiane ritme spanja in budnosti. Uspavanje se je močno zakasnilo, zopet se je pojavilo spanje podnevi. S tem, ko spanje ni več utirjeno na ritem ponoči, se nam porušijo tudi drugi cirkadiani ritmi. To posledično lahko vodi v različne kronične bolezni.
Spanec ni le nujen telesni počitek, ampak veliko več. Kakovost spanca je povezana z našim spominom, koncentracijo, počutjem, produktivnostjo, spanje vpliva na naš živčni sistem, raven hormonov, apetit, pomanjkanje spanca poveča tveganje za številne bolezni. V obdobju večjih duševnih in telesnih obremenitev, kot je trenutna epidemija, moramo spanju nameniti še posebno skrb, saj ima pomembno vlogo tudi pri krepitvi imunske odpornosti. Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Z boljšim spancem do boljšega jutri” . Projektu lahko sledite TUKAJ.
Zato je v času epidemije še toliko bolj pomembno, da spimo dobro. Velik problem je tudi nespečnost, ki se pojavi po preboleli okužbi s koronavirusom. Nedavno objavljena študija v najuglednejši reviji Lancet je pokazala, da je nespečnost ena izmed najpogostejših težav še šest mesecev po koncu okužbe s koronavirusom. Gre za dolgoročni učinek virusa na centralno živčevje. Zato je bolnikov z nespečnostjo sedaj več, žal pa preredko obiščejo ambulanto za motnje spanja, kjer bi jim v akutni fazi lahko uspešno pomagali in s tem zmanjšali razvoj hude kronične nespečnosti.
Ste vodja Centra za motnje spanja in ste vsakodnevno v stiku s pacienti, ki imajo probleme s spanjem. Opažate, da so motnje spanja prisotne pri vseh generacijah? V kateri generaciji so ta čas najpogostejše in kje vidite razlog za to?
V Centru za motnje spanja (CMS) obravnavam odrasle z različnimi motnjami spanja. Kolegica doc.dr. Barbara Gnidovec Stražišar pa obravnava otroke in mladostnike.
Obe opažava, da je motenj spanja v zadnjem času vse več, zelo pogoste so predvsem zaradi epidemije tudi pri otrocih in mladostnikih. Sicer so motnje spanja najpogostejše v odrasli populaciji, največkrat gre za kronično nespečnost, ki je lahko prisotna tudi v do 30 odstotkih splošne populacije.
dr. med. Leja Dolenc Grošelj
V odrasli dobi so pogoste tudi motnje dihanja v spanju, ki se s starostjo še poslabšajo. Žal pa premajhen delež bolnikov z motnjami spanja poišče zdravniško pomoč. S pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem motenj spanja preprečimo, da postanejo kronične in zato ne vodijo v razvoj drugih bolezni, predvsem srčno-žilnih. Pri nezdravljenih osebah z motnjami dihanja v spanju se bojimo tudi prekomerne dnevne zaspanosti, ki do sedemkrat povečajo možnost za prometne nesreče.
Raziskave kažejo, da naj bi imelo težave s spanjem v današnjem času 10-30 odstotkov otrok in mladostnikov. Kaj vpliva na tako visoke številke in kakšne posledice nezadostno spanje pušča na njih?
Pri mladostnikih gre pogosto za kronično pomanjkanje spanja, kar so potrdile številne študije: prekratko spanje vodi v debelost, kognitivne motnje, agresivno vedenje, povečano tveganje za prejemanje poživil in drugih substanc, mentalne bolezni in povečano dnevno zaspanost ter prometne nesreče pri mladostnikih. Zato je zelo pomembno, da skrbimo za dobro spanje naših otrok in mladostnikov, saj bodo le naspani dosegali dobre uspehe v šoli, pri športu in se podnevi na sploh bolje počutili.
Skoraj tretjina ljudi ima že težave s spanjem. So vse motnje spanja ozdravljive? Katere izmed njih nujno zahtevajo klinično obravnavo?
Da, kronične motnje spanja ima do ena tretjina populacije. Kadar gre za neprespano noč ob nekem stresnem dogodku, nadaljna obravnava ni potrebna. Če pa se nespečnost ponavlja, in traja več kot tri mesece, več kot trikrat na teden in je ob tem moteno delovanje podnevi, je potrebna nadaljna obravnava. Povečana dnevna zaspanost, ki vodi v zaspanost za volanom ali celo v prometno nesrečo, vedno potrebuje nadaljno obravnavo. Podobno je tudi z različnimi motoričnimi dogodki med spanjem, kjer je treba izključiti, da ne gre za epilepsijo.
Po drugi strani vemo, da je spanje ključnega pomena za dober imunski odgovor; če smo naspani, je manjša verjetnost, da bomo zboleli, tudi če smo okuženi. Hkrati nam spanje regulira imunski odgovor na cepljenje; to pomeni, da bo ob dobrem spanju učinek cepiva boljši.
dr. med. Leja Dolenc Grošelj
Tudi motnje dihanja v spanju pri osebah po srčnema infarktu ali možganski kapi potrebujejo čimprejšnjo obravnavo, saj vemo, da nezdravljene pavze dihanja v spanju povečajo možnost za ponovni srčni ali možganaki infarkt. Potem so tu še različne druge bolezni spanja, kot je npr. narkolepsija, ki zahteva natančno nevrološko obravnavo. Večino od 90 motenj spanja uspešno zdravimo. Tudi kadar jih ne moremo pozdraviti, jih bolnike uspešno vodimo in jim z zdravili omogočimo kvalitetno življenje.
Nova dognanja so pokazala, da je spanje aktiven proces. Kaj točno se dogaja v naših možganih med spanjem?
Da, spanje je aktiven proces. Med spanjem so nekateri deli možganov celo bolj aktivni kot med budnostjo. Predvsem med aktivnim REM (“rapid eye movement sleep”) spanjem so tudi druge funkcije telesa zelo aktivne; hitrejše je bitje srca, dihanje postane neenakomerno, javljajo se pavze dihanja, kar lahko vodi v akutni miokardni infarct, možgansko kap ali nenadno smrt med spanjem.
Ali je ura odhoda v posteljo genetsko prirojena, nekateri namreč hodijo spat pred 10. zvečer, drugi še precej kasneje? Ima to, kdaj gremo spat, učinek na kakovost našega spanca, ali je to odvisno od posameznega organizma?
Čas uspavanja in prebujanja ter tudi trajanje spanja je genetsko pogojeno. Študije na enojajčnih dvojčkih so pokazale, da je njihovo spanje identično, celo miktrostrukturo spanja imajo identično. Seveda pa na spanje vplivajo različni zunanji dejavniki, ter cirkadiani in homeostatski procesi. Spanje se spreminja s starostjo; tako arhitektura, kot sama količina spanja. Tudi cirkadiani procesi niso vse življenje enaki: mladostniki imajo bolj zamaknjeno uro uspavanja, starejši pa hodijo v povprečju v posteljo bolj zgodaj, kar je posledica fizioloških mehanizmov. V spanju, predvsem v globokem spanju, se izloča rastni hormone, zato imajo otroci in mladostniki daljše in globlje spanje.
Pri mladostnikih gre pogosto za kronično pomanjkanje spanja, kar so potrdile številne študije: prekratko spanje vodi v debelost, kognitivne motnje, agresivno vedenje, povečano tveganje za prejemanje poživil in drugih substanc, mentalne bolezni in povečano dnevno zaspanost ter prometne nesreče pri mladostnikih.
dr. med. Leja Dolenc Grošelj
V javnosti kroži prepričanje, da naj bi polna luna nosila ljudi. Ima ta trditev tudi znanstveno podlago? V kolikšni meri luna res vpliva na spanje?
Hoja v spanju (somnambulizem) se dogaja v prvem delu noči, v globokem spanju, in je neodvisna od svetlobe. Takšne osebe hodijo tudi v temi ob prazni luni. Luna na motnje spanja tako nima pomembnega vpliva. Če pa ob polni luni nimamo zatemnjene spalnice, je moteča svetloba, ki nas pogosteje prebuja in ruši arhitekturo spanja.
Nekateri ljudje tožijo, da slabo spijo zaradi nočnih mor. Kaj storiti, če se nam nočne more dogajajo noč za nočjo. So nočne more vir globljih psiholoških težav? Kako se tega 'ozdraviti'?
Ločimo nočne strahove in nočne more. Nočni strahovi se dogajajo v globokem spanju v prvem delu noči: takšna oseba kriči, izgleda zelo prestašena, težko jo je pomiriti, sama pa se po navadi dogodka ne zaveda. Nočne more pa nastanejo v REM spanju, pogosteje v drugem delu noči. Lahko so neprijetne, oseba se zbudi in jo je strah vsebine sanj. Nočne more so lahko vezane na stresne dogodke v preteklosti (posttravmatska stresna motnja). Zdravljenje nočnih strahov in nočnih mor je povsem različno. Če so zelo hude, jih zdravimo z zdravili, ki zmanjšujejo ali globoko ali REM spanje. Seveda pa je ob tem potrebno izključiti še druge motnje oziroma bolezni.
Eden izmed spalnih pojavov je tudi spalna paraliza. Zakaj pride do tega pojava in kaj je vzrok, da nekateri ljudje to pogosto doživljajo?
Spalna paraliza sama po sebi ni nevarna, je pa za osebo zelo neprijetna. Med spalno paralizo so dihalne mišice normalno aktivne, zato osebe vedno pomirimo, da naj se ne bojijo, saj dihanje ob tem ni moteno. Ponavadi se paralize dogajajo po neprespani noči ali ob kroničnem pomanjkanju spanja. Osebam svetujemo, da naj ponoči spijo dlje časa in paralize bodo izginile. Če pa se ob paralizah pojavijo še drugi simptomi -prividi in prisluhi, je potrebno izključevati narkolepsijo.
Težava bo in to največja, dokler ne bomo maščevali vsega tega zločinskega terorja, dokler ne bo do svinje klečale pred narodom in prosile milosti, ki pa jo ne bo.
Najbolj zdravo je da spiš ko tebi paše...torej to je pa takrat, ko imaš zdravnika...župnika, frizerja in mehanikarja za vse živo kr doma. Sj veste, sam si pomagej.....drug ti ne bo. In predvsem spi, kolikor ti paše. Včasih sta dost… ...prikaži več tud sm dve uri, pomembno je da spiš na čistem in da nis nbenmu nč dolžan. Pika