Pogovarjali smo se z dr. Ireno Grmek Košnik, članico strokovne skupine vlade pod vodstvom infektologinje dr. Bojane Beović, ki je dvignila nekaj prahu zaradi izjave o 'varčnih Gorenjcih'. To povezuje z utrujenostjo kot posledico obilice dela, s katerim se sooča te dni. Kljub temu si je vzela čas in nam podala izčrpne odgovore na nekatera najbolj aktualna vprašanja v zvezi z novim koronavirusom.
Katera vprašanja glede covida-19, ki ostajajo odprta, stroko najbolj 'mučijo'?
Mislim, da nas v tem trenutku najbolj muči negotovost. S tem virusom in bojaznijo, da bomo zboleli oziroma bodo zboleli naši najdražji živimo skoraj celo leto, pa še vedno nimamo prave rešitve. Cepiva še ni, čeravno se je v zadnjem tednu glede tega pokazala luč na koncu tunela.
Glede cepiva zadnje dni res prihajajo spodbudne novice. Kakšna bi morala biti strategija cepljenja za čas, ko bo cepivo na voljo?
Kaj pomeni odkritje glede minkov in virusa na Danskem? Kako bo to odkritje vplivalo na razvoj cepiva?
Odkritje na Danskem glede spremembe virusa pomeni, da s cepivom vseeno ne bo šlo tako gladko, kot smo si predstavljali. Virus bomo morali spremljati, v kolikor bomo želeli hitro zaznati spremembe, ki se bodo odrazile tudi v novem cepivu. Kakor koli, trenutno že izvajamo podobne zadeve glede gripe, proti kateri se cepimo vsako leto. Verjetno lahko nekaj podobnega pričakujemo tudi v zvezi s cepljenjem proti koronavirusom. Virus nam je spremenil svet.
Na eni izmed prejšnjih vladnih konferenc ste omenili, da bo tretji val zagoneten, ker bi znal potekati hkrati z gripo. Kakšno je trenutno stanje glede gripe v Sloveniji?
V Sloveniji z gripo trenutno nimamo težav. Še vedno intenzivno potekajo cepljenja ljudi, ki so si rezervirali termin proti gripi. Tako covid-19 kot gripa sta respiratorni okužbi. Ločevanje ene od druge brez laboratorijskih testov ni mogoče. V tem vidim veliko težavo. Res pa je, da smo se, kar se tiče bolnišnične higiene, v času od lanske sezone gripe veliko naučili. Nekateri striktno nosimo maske in si razkužujemo roke ter upoštevamo fizično razdaljo. Skratka, izvajamo ukrepe, ki ne delujejo samo proti covid-19, temveč tudi proti gripi.
Čeprav so podatki sedaj slabši kot v prvem valu, se zdi, da je obnašanje javnosti trenutno bolj neodgovorno, saj se večinoma drži le tistih ukrepov, ki so nujni. Kaj je po vašem mnenju razlog za to in kakšen je ključ do tega, da bi javnost ravnala drugače? Bi bilo treba spremeniti način govora in namesto ustrahovanja ubrati drugo taktiko?
Moje mnenje je, da bi se bilo treba ljudem bolj približati in ne zgolj govoriti z odra. Morda obrazložiti stvari na bolj preprost način. Določenih zadev preprosti ljudje ne razumejo. Sama se na tem področju izobražujem že celo življenje. Podatkov je veliko, razumevanje pa ni najbolj enostavno. Morda bi bilo treba po preprostih korakih razložiti skrivnosti mikroorganizmov, poti prenosa in še marsikaj drugega.
Nekateri izmed trenutno najbolj obremenjenih zdravstvenih delavcev so zaposleni v laboratorijih, ki obdelujejo teste na novi koronavirus. Kapacitete in število zaposlenih v petih laboratorijih, ki analizirajo vzorce, so omejeni. Analiza okoli šest tisoč PCR-testov dnevno, ki velja za zlati standard, je za zdaj zgornja meja zmogljivosti. Kako trenutno izgleda delovnik delavcev v laboratoriju? Koliko je na tem področju zaposlenih in koliko bi jih moralo biti glede na trenutne potrebe?
Ker je Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano velik laboratorij, si med posameznimi laboratoriji pomagamo in delo razporejamo. To je velika prednost takšne organizacije. Veseli smo, da smo včasih tudi deležni pohval in da kdo pomisli na nas. Dobro sodelujemo in to je gonilo, ki te žene, da delaš in se zaveš utrujenosti šele potem, ko prideš domov.
Pred časom je avstralska agencija CSIRO objavil študijo o tem, kako odporen je virus v temnih, hladnih pogojih. Študija je bila sicer izvedena v idealnih pogojih za virus (laboratorijsko okolje s popolnimi pogoji), a vemo za primere okužb iz tujine (npr. Nemčija) in tudi doma v mesno-predelovalnih obratih, kjer so prav tako nizke temperature, uporabljajo se predmeti iz nerjavečega jekla ter so higienski pogoji na nivoju, pa je kljub spoštovanju higienskih standardov prišlo do številčnih okužb. Se o preživetju virusa na različnih predmetih ali površinah ve kaj novega?
Virus se prenaša v kapljicah, ki jih okužena oseba izkašlja ali izkihne. Največkrat v zraku, a lahko tudi na površinah, kjer kapljice pristanejo. Virus ostane zaznaven v aerosolu do tri ure, do štiri ure na bakrenih površinah, do 24 ur na kartonu in kar od dva do trikrat dlje na plastičnih površinah, med drugimi tudi na plastenkah s pijačami ter površinah iz nerjavečega jekla.
Na obstojnost virusa gotovo vplivajo številni zunanji dejavniki, na primer toplota in svetloba ter vlažnost. Podatki o obstojnosti virusa so znani že dalj časa. Virus se obnaša podobno kot njemu sorodni virusi.
Katere so lastnosti super prenašalcev, kaj je zanje značilno in zakaj sploh pride do tega pojava?
Super prenašalci so kužne osebe, ki prenesejo okužbo na več ljudi kot preostali okuženi. Koncept super prenašalcev ni nekaj novega. Pandemija bolezni covid-19 je potrdila to, kar je bilo znano že dlje časa, to je, da približno petina okuženih prenese okužbo na več ljudi kot preostale štiri petine.
V imunološkem pogledu je za super prenašalce sprejemljiva razlaga, da so to tisti s slabše delujočim imunskim sistemom, ki ni dovolj učinkovit na 'spopad z napadalcem'. Taka je tudi razlaga, da imajo super prenašalci odlično delujoč imunski sistem, tako da patogeni mikroorganizem postane del njihove normalne flore.
Tisti okuženi, pri katerih imunski sistem deluje dobro, bolezenskih znakov morda sploh ne bodo razvili in bodo nadaljevali s svojim življenjem, ne da bi vedeli, da so širili bolezen. Žal pa bodo tisti, pri katerih se imunski sistem odziva premočno, najverjetneje razvili težjo obliko bolezni.
Že v zgodovini so bili prepoznane posamezne osebe, ki so širile bolezen bolj kot druge. Takšni osebi sta bili tifusna Mary in Tony. V izogib super prenašalstvu je treba upoštevati higieno rok, hrane, kašlja, zagotavljati fizično razdaljo, se izogibati prenatrpanih, zatohlih prostorov. Opravljene so bile raziskave, v katerih so ugotavljali pretoke ljudi preko javnega transporta in stičišča, ki nudijo veliko možnost okužbe, tudi zaradi koncentriranja super prenašalcev.
Koliko takih primerov ocenjujete, da je bilo pri nas?
Glede števila super prenašalcev pri nas lahko samo okvirno sklepamo, da jih je bilo do današnjega dne 20 odstotkov od vseh potrjenih. Ker niso šli vsi na testiranje, pa jih je bilo verjetno še več.
Virus v veliki meri kroji naše trenutno življenje, zdi se, da se govori le še o njem, ob tem pa se pozablja tudi na druge pomembne stvari, na katere opozarjajo ostali strokovnjaki. Na primer osamljenost med starejšimi, tesnoba, depresija. Raziskave iz tujine in do zdaj opravljene manjše študije pri nas kažejo, da so v letošnjem letu zaradi novega koronavirusa ljudje doživljali več duševnih stisk kot kadarkoli prej. Bi se znalo zgoditi, da bo kmalu preobremenjen tudi ta sektor?
Glede tega se strinjam z vami. Ker opravljam delo zdravnice za preprečevanje bolnišničnih okužb v Psihiatrični bolnišnici Begunje, smo se s psihiatri o tej temi že pogovarjali. Kar nekaj od njih mi je dejalo, da jim celo po koncu koronavirusne epidemije, pravzaprav do konca življenja ne bo zmanjkalo dela. To gotovo drži. Sem stanovitna, a okoli sebe vseeno srečujem ljudi, ki že danes trpijo zaradi strahu in črnih misli, ki jih je odprla epidemija. Z njo pa tudi osamljenost ter prepoved telesnega stika z osebami, ki ne spadajo v posameznikov mehurček.
Na eni izmed preteklih konferenc ste izpostavili, da je na Gorenjskem moč zaznati porast okužb zaradi njihove osebne lastnosti, da so varčni. Je takšno stereotipno prepričanje sporno, ali imajo osebnostne lastnosti posameznega naroda res težo pri spopadanju z novim koronavirusom?
Žal mi je, da je na novinarski konferenci izpadlo, kot da Gorenjce česa obtožujem. Poudarjam, da moj govor ni bil mišljen kot obtoževanje.
Povedati moram, da sem tudi sama Gorenjka, prav tako sem varčna. To je v večini razmer zelo dobra prilagoditvena lastnost.
Kot epidemiologinja sem veliko razmišljala, zakaj so nastale tolikšne razlike v pojavnosti bolezni po regijah. Glede na to, da sem prejela kar nekaj opozoril o kršiteljih, ki so imeli visoko rizične kontakte in so ignorirali pravila stroke ter še naprej hodili na delo in po zabavah, se mi je zdela teorija, da so Gorenjci bolj jekleni, najbolj ustrezna. Seveda pa ima glede tega velik pomen bolezen sama, ki je povečini blaga in zato ljudi ne ustavi doma ter jih ne položi v posteljo.
Kakšne bodo posledice tega, da bi kot del naše kulture ohranili razkuževanje rok v trgovinah in ostalih prostorih ter na primer nošnjo mask v zimskem času?
To, kar nam je povzročil novi koronavirus, je ena boljših lekcij bolnišnične higiene. Kot strokovnjak, ki se ukvarjam z bolnišnično higieno, si želim, da ohranimo dobre stvari. Tako je na primer priporočljivo nošenje mask, ko smo prehlajeni oziroma se ne počutimo dobro in to v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi in je velika možnost okužb.
Glede razkuževanja rok si želim dosledno upoštevati trenutke higiene rok v bolnišnicah, v domačem okolju pa umivanje rok, ko pridemo domov, pred hranjenjem, po stiku z domačimi ljubljenci, po stiku z določenimi živili, po uporabi stranišča. Ti ukrepi, kot jih izvajamo sedaj, so nujni, da bomo epidemijo premagali. Za mirnodobno življenje pa so seveda pretirani.
Sem stanovitna, a okoli sebe vseeno srečujem ljudi, ki že danes trpijo zaradi strahu in črnih misli, ki jih je odprla epidemija. Z njo pa tudi osamljenost ter prepoved telesnega stika z osebami, ki ne spadajo v posameznikov mehurček.
Ima lahko prekomerna nošnja mask tudi negativne učinke, na primer med rekreacijo na prostem, posebej sedaj, ko bi pred hladnimi meseci morali krepiti svoj imunski sistem? Na kaj morajo biti posamezniki še posebej pozorni, da zaščitijo svoj imunski sistem?
Nošnja mask v hladnem okolju je ugodna za človeške sluznice. Po zadnjih podatkih celo prepreči okužbe z rinovirusi, ki za svoje razmnoževanje potrebujejo nižje temperature. Svoj imunski sistem lahko okrepimo s telesno aktivnostjo, zdravo hrano z veliko vitamini in minerali in seveda z dobrimi odnosi. Pretirano stresno delo brez počitka z nezdravimi razvadami vodi v slabljenje odpornosti. Temu se moramo kot posamezniki zavestno upreti.
Ti ukrepi, kot jih izvajamo sedaj, so nujni, da bomo epidemijo premagali. Za mirnodobno življenje pa seveda pretirani.
Kako verjeten je scenarij, da bi se z novim koronavirusom oziroma SARS-CoV-2 ponovila zgodba z virusom SARS, ki je pred skoraj 20 leti sam od sebe izzvenel?
Čudovito bi bilo, da bi virus sam od sebe izzvenel, morda tako kot sta njegova bratranca SARS in MERS. Tudi če bolezen izgine, pa se moramo zavedati, da je virus še vedno prisoten v rezervoarjih, ki so v primeru koronavirusih živali in da gre le za vprašanje časa za ponoven napad na človeško raso.
