To je ženska, ki ničesar ne pozabi

Znani so primeri ljudi, ki v svojem spominu za vedno hranijo najmanjše podrobnosti. Med njimi je Američanka tudi Jill Price, ki lahko opiše lahko vsak dan svojega življenja, od 14. leta starosti dalje.

"Zelo vrhunski avtobiografski spomin"

Kot piše britanski The Guardian, je Jill prva oseba, ki so ji diagnosticirali HSAM ali "zelo vrhunski avtobiografski spomin," sposobnost, ki jo premore probližno šestdeset ljudi po vsem svetu.

V spominu ohrani najmanjše podrobnosti

Danes 51. letna scenaristka se spomni vsakega dneva in to od leta 1980; spomni se, kaj je počela, s kom in kje je bila in to tako jasno, kot da bi se zgodilo dva dni nazaj.

Seveda takšno življenje ni lahko, predvsem, če ne moreš pozabiti slabih trenutkov: "Mnogi bi dejali, da je to talent, ampak to je veliko breme. Vsak dan se mi v glavi zavrti celotni moje življenje, kar mi povzroča norost," je pred 17. leti sporočila znanstveniku Jamesu McGaughu, profesorju nevrobiologije na Univerzi v San Franciscu. Takrat je tudi prvič zaprosila za pomoč. 

Pri tridesetih prvič zaprosila za pomoč

Omenjeni znanstvenik jo je takoj poklical na pogovor, sledilo je testiranje in kot je v enem od intervjujev povedal McGaugh, mu je Jill v pičlih desetih minutah odgovorila na vsa vprašanja; na katere dneve je v dvajsetih letih padel krščanski praznik Velika noč, kaj je na tisti dan počela in kaj se je takrat dogajalo v svetu.

V naslednjih petih letih se je McGaugh s sodelavci še večkrat pogovarjal z Jill, odgovoriti je morala na številne nevrološke in fiziološke teste, da bi ugotovili ozadje tega nenavadnega spomina.

Posebni spomin ji ni pomagal pri učenju

Zaenkrat so vedeli le to, da pri Jill ne gre za fotografski spomin; ko človek dobesedno vidi podobo pred kratkim videnega dogodka z vsemi podrobnostmi. Sicer je fotografski spomin izredno dobrodošel pri procesu učenja, saj si lahko taki ljudje zapomnijo mnogo več kot običajni ljudje. Vendar Jill ni imela teh sposobnosti. Besede, številke in pesmi si je zapomnila kot večina njenih vrstnikov in bila zato povsem povprečna študentka.

Postala prava senzacija

Leta 2006 so zgodbo o Jill in njeni hipertimesiji objavili mediji in dekle je naenkrat postalo slavno: "Od tistega dne naprej nisem imela več svojega življenja," se dnevov, ko je postala senzacija, spominja Jill.

Leta 2008 je vendarle podlegla pritiskom, pristala na prvi televizijski intervju ( ogledate si ga lahko spodaj) in ob tem napisala še avtobiografijo z naslovom: "Ženska, ki ne more pozabiti." (“The Woman Who Can’t Forget”. )

Ko je njena zgodba prišla v javnost, so se slavnemu neurologu Jamesu McGaughu začeli oglašati še drugi. Med nekaj desetimi ljudmi, ki so se v dveh letih oglasili pri znanstveniku, so le trem potrdili diagnozo.

Od devetega leta naprej 

Kalifornijski znanstveniki so še ugotovili, da Jill ni prvi primer hipertimesije. Že leta 1871 so namreč v znanstveni publikaciji  "Journal of Speculative Philosophy" opisali nenavaden primer takrat 54-letnega Daniela McCartneva, slepega moškega, ki se je spomnil vsakega dneva svojega življenja in to od devetega leta naprej.

V raziskavi sodelovala tudi Jill

V naslednjih letih so odkrili še kar nekaj podobnih primerov, v letu 2012 pa sta ameriška neuoznanstvenika Aurora Leport in Craig Stark objavila prvo študijo, v kateri je sodelovalo 11 bolnikov. Ob primerjavi z ljudmi z običajnim spominom, so odkrili nevrofiziološke razlike v možganih, ki so povezane z oblikovanjem avtobiografske spomina.

Raziskave še v povojih

Znanstveniki so spoznali, da pri vseh obstajajo neki posebni dogodki v življenju, ki so sprožili vse to, kar se dogaja z njihovim spominom. Pri Jill je bila to odločitev staršev o selitvi Los Angeles. Zaradi ločitve od starega okolja, jo je mučila huda tesnoba, ki jo je zaznamovala tudi pozneje. Znanstveniki so še ugotovili, da je večina teh ljudi trpi še za obsesivno kompulzivno motnjo; Jill na primer že od desetega leta starosti vodi evidenco svojih vsakodnevnih dejavnosti in jih zapiše s posebnimi, le njej razumljivimi simboli. Poleg tega hrani vsaj dva tisoč avdio in video posnetkov iz svoje preteklosti in vse televizijske programe  od leta 1989.

dezurni@zurnal24.si