“Demenca je z vidika javnega zdravstva ena najdražjih bolezni ter veliko ekonomsko in socialno breme za družbo, zato mora postati ena od prioritet javnega zdravstva,” so prepričani v Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica.
V Sloveniji za boleznijo po njihovih podatkih trpi več kot 32 tisoč posameznikov. Demenca ni normalen pojav staranja, je pa povezana predvsem s starejšo populacijo, ki se tudi pri nas hitro veča. Strokovnjaki zato opozarjajo na vzpostavitev Nacionalnega programa za demenco, ki bi bolnikom in svojcem izboljšal kakovost življenja, stroki pa omogočil kakovostno delo.
Popolnoma odvisni od pomoči
“Človek, ki je vse življenje nekaj znal in zmogel, tega v času demence več ni sposoben. Bolnik postopoma psihično in telesno propada in je v zadnjem stadiju demence popolnoma odvisen od pomoči drugih,” opisuje vodja Centra za kognitivne motnje na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Milica Gregorič Kramberger.
Poudarja, da demenca ni normalen pojav staranja, res pa je, da staranje pri vseh ljudeh v možganih povzroča spremembe, zaradi katerih starejši ljudje nekoliko izgubijo spomin in se niso zmožni več hitro učiti in prilagajati. “Te spremembe pa ne vplivajo na zmožnosti normalnega delovanja v dnevnih aktivnostih,” pravi.
V kolikor sami opazimo oziroma nas drugi opozorijo, da smo začeli pozabljati, je potrebno po njenem nasvetu čim prej obiskati zdravnika. Zgodnje odkrivanje bolezni je namreč izjemnega pomena, saj so zdravila, ki so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, bolj učinkovita, hkrati pa je izjemnega pomena da zdravimo oziroma odkrijemo stanja, ki le posnemajo demenco in lahko imajo dobro prognozo.
Ne poznamo vzrokov
Po njenih izkušnjah slovenska javnost še vedno premalo pozna izjemne socialne, zdravstvene in ekonomske vidike te bolezni, ki nas brezkompromisno čaka v času stalnega povečevanja deleža starejšega prebivalstva. “Zato v najkrajšem možnem času tudi v Sloveniji potrebujemo Nacionalni program za demenco, ki bi bolnikom in svojcem izboljšal kakovost življenja, stroki pa omogočil kakovostno delo,” pravi.
Kadrovsko pomanjkanje
“V Sloveniji imamo na eni strani odlično vzpostavljeno mednarodno sodelovanje in sodelovanje na kliničnem in raziskovalnem področju, zavidljivo obravnavo demenc na pedagoškem nivoju, organizirano združenje bolnikov, po drugi strani pa se soočamo z zaskrbljivim pomanjkanjem organizirane mreže centrov za kognitivne motnje ter soočamo s kadrovskim pomanjkanjem na področju zdravstva in socialne oskrbe,” ugotavlja predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Zvezdan Pirtošek.
Konferenca
Alzheimer Europe (AE) in Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica organizirata jubilejno, 25. konferenco Alzheimer Europe, ki bood 2. do 4. septembra 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tema konference je Demenca: prenos strategij in raziskav v prakso. Udeležilo se je bo več kot 600 delegatov, predavalo pa bo približno 160 predavateljev iz več kot 60 držav. Častni pokrovitelj bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
“Izjemno ponosni smo, da letos gostimo jubilejno, 25. Konferenco Alzheimer Europe, ki se jo bodo udeležili številni ugledni strokovnjaki. Bolnikov z demenco je vsak dan več, zato seveda ni čudno, da je organizacija Alzheimer Europe lani na svojem 23. Kongresu na Malti dala pobudo, da se demenca uvrsti med prioritete javnega zdravstva,” pravi predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica Štefanija L. Zlobec.
Upa, da je naslednji korak pri nas sprejetje Nacionalnega programa za demenco. Dodaja, da smo v Evropi redki, ki programa še nimamo kljub temu, da gre za pomemben dokument, ki celostno ureja področje demence, od prepoznavanja, zgodnje diagnoze, zdravljenja in pomoči svojcem pri skrbi za bolnike v domačem okolju in varovalnih oddelkih za starejše občane.
Za pomoč osebam z demenco na domu in njihovim svojcem, ki so pri tej bolezni pogosto podvrženi izgorevanju, Spominčica izvaja program Živeti z demenco doma, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma.
anja.scuka@zurnal24.si
