" V vročini se močno poveča pretok krvi skozi kožo, ob visoki vlažnosti zraka pa je zmanjšano oziroma preprečeno izhlapevanje znoja in s tem ohlajanje telesa. Zato pasjo vročino najhuje občutijo prav bolniki z boleznimi srca in ožilja, sporoča internist Dorjan Marušič in ob tem poudarja, da ti bolniki kljub vsemu lahko uživajo poletje, le nekatera navodila je treba upoštevati.
Ob pri sami izbiri kraja dopustovanja je dobro preveriti tamkajšnjo organiziranost zdravstvene mreže oziroma dostopnost do nujne pomoči.
Ne pozabite izvidov
V primeru poslabšanja bodo zdravniku v kraju počitnikovnja ob nujni oskrbi v veliko pomoč izvidi zadnjega obiska ali izvid kardiologa, seznam zdravil in zadnji EKG.
Ob morebitnem potovanju v tujino je zelo smiselno urediti dodatno zdravstveno zavarovanje za nujno zdravljenje ob poškodbi ali bolezenskem zapletu. Slednje je še posebno pomembno ob potovanju v državo s katero Slovenija nima podpisane konvencije.
Na pot zjutraj
Potovati je treba v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah. Srčne bolnike naj bi na potovanjih spremljal zdrav sopotnik: "Klimatizirana javna prevozna sredstva so danes že pravilo. V kolikor pa se odločite za potovanje s svojim jeklenim konjičkom - zelo verjetno že klimatiziranem - priporočam pet do deset minutne postanke po vsaki uri vožnje, oziroma po vsakih 500 metrih premagane nadmorske višinske razlike v kolikor predstavljajo vaš cilj počitnikovanja hribi," je zapisal Dr. Marušič in dodal, da so počitnice v hribih za srčne bolnike zaradi ugodnejših klimatskih pogojev bolj priporočljive, seveda v kolikor se ne presežejo kritične višave preko tisoč metrov.
Na višku poletja je namreč temperatura v hribih velko prijetnejša. Srčnim bolnikom seveda ne priporočajo napornih planinskih tur, priporočljivi pa so sprehodi v gozdnem hladu.
Plavanje vsem koristi
V kolikor se boste odločili za morje, pa je potrebna večja previdnost, pri čemer sta za srčne bolnike priporočljivejša junij in september Plavanje in kopanje je priporočljivo, kar kažejo tudi številne raziskave; zniža stresno napetost, izboljša počutje in krepi samozavest. Kot dodaja internist:
"Ob upoštevanju dovoljene stopnje obremenitve, določene pri internistu - kardiologu z obremenitvenim testiranjem, je plavanje priporočljivo za vse – tudi najtežje – srčne bolnike. Ob zmanjšanju verjetnosti zapletov se bo korist povečala."
Najtežji srčni bolniki in slabši plavalci naj se ne oddaljujejo od obale in poskrbijo, da bodo lahko vselej z iztegnjenimi nogami dosegli dno.
Strogo odsvetovano pa je plavanje takoj po oziroma ob akutnih obolenjih srca kot so akutni srčni infarkt, nestabilna angina pektoris, miokarditis, perikarditis in endokarditis. Bolnikom s težjimi motnjami srčnega ritma je odsvetovano potapljanje in kopanje v hladni oziroma vroči vodi.
Zmerno sončenje ni prepovedano, vendar je priporočljivo uporabljati kreme z zaščitnim faktorjem pred ultravijolično svetlobo.
Ob zelo visokih temperaturah in opoldanski pripeki se morate izogibati obremenitvam, za nujne in neodložljive poti pa izbirajte krajše poti v senci.
Piti je potrebno pogosteje, v manjših in še dovoljenih količinah. Najbolje vodo, limonado, izogibati s je treba, alkoholnim pijačam in dodatnemu sladkanju. Tudi najtežji srčni bolniki naj poleti popijejo do pol litra tekočine nad običajnim dnevnim vnosom.
Prehrambene navade lahko delno prilagodite lokalnim navadam, še predlaga zdravnik, vendara namesto obilnih, kaloričnih in vročih obrokov raje sezite po hladnih jedeh, sveži zelenjavi in sadju, bogatim z rudninskimi solmi.
