V negotovih časih pandemije v Žurnalovi rubriki Glas generacije z misijo "Vse je mogoče, če se hoče" pišemo tudi o pozitivnih zgodbah, intervjujamo navdihujoče ljudi različnih generacij in skupaj ustvarjamo boljšo družbo. Takšno, ki bi znala povezovati, pomagati, navdihovati ne glede na prepričanje, raso, veroizpoved, starost, izobrazbo, stanje na bančnem računu, ki bi vedela, da so meje le v glavah in lastnem prepričanju.
Med drugim nas je navdihnila zgodba mladega podjetnika s Kube, s katerim se je povezala ena naših novinark, tudi sama popotnica na ta karibski otok, in pristopila k njegovemu dobrodelnemu projektu. To, kako v težkih časih negotovosti omenjeni Kubanec pomaga pomoči potrebnim v svoji okolici (pa čeprav niti sam ne ve zagotovo, kakšna je njegova prihodnost), je gotovo za posebno decembrsko zgodbo, njegov začetek uresničevanja lastnih sanj pa nedvomno sodi v misijo "Vse je mogoče, če se le hoče".
Očarajo ljudje
Kuba je največji otok na Karibih, številni jo poznajo predvsem zaradi njene revolucije, Castrovega sistema, ki ji je sledil, ameriškega embarga in prijateljevanja s takratno Sovjetsko zvezo, številni jo povežejo z ikonično fotografijo Che Guevare in njegovo zgodbo, Kuba je znana zaradi slavnih cigar, ruma in seveda salse, ki je tam doma.
Številni potniki, ki se vrnejo s Kube (in ki svojih počitnic ne preživijo le v enem izmed all inclusive hotelov), pa v en glas skoraj brez izjeme izpostavljajo eno – ljudi. Kubanci so znani po svojem pozitivizmu, veseli naravi, žaru, ki ga širijo okrog sebe. Radi poudarijo, da ja, imajo težave, imajo jih že stoletja, še od predsuženjskih časov naprej, a tem problemom se smejijo v obraz, radi poudarijo. Večina se težko prebija skozi življenje, a redko jim zmanjka energije za šalo.
Ta vtis potnikov je pravilen, izkušnja je skupna tisočim, ki si za počitniško destinacijo izberejo Kubo. A tako kot v Havani bledijo pisane barve pročelij, globje ko se sprehodite v manj turistične četrti, tako tudi med Kubanci njihov žar bledi, ko stojijo v tako imenovanih 'colah', vrstah pred trgovinami tudi po šest, sedem ur za enega zmrznjenega piščanca, ko preštevajo denar, ki jim ostane do konca meseca. Za turista nikoli ne zmanjka hrane, številni Kubanci se soočajo s pomanjkanjem, ki ga je pandemija le še poglobila.
Povprečna plača znaša okrog 40 evrov; vsakemu Kubancu mesečno pripada nekaj brezplačne hrane, dobijo jo na podlagi knjižice vsakega državljana, ki pa še zdaleč ne zadostuje za ves mesec. Vsak se znajde po svoje. In njihova iznajdljivost ne pozna meja.
Izkušnja na Airbnb
Robin Cordoví Pérez je kubanski youtuber in turistični vodnik, ki je po študiju v Havani in nekajletnemu opravljanju službe v tovarni sledil svojim sanjam ter se podal na področje turizma, ki je za Kubance že leta najbolj zanesljiv vir preživetja. Po Fidelovi smrti je Raul Castro nekoliko sprostil pravila in do neke mere dovolil majhnim privatnikom opravljanje posla. A da bi omenjeni Cordoví Pérez začel, ni imel potrebnega kapitala.
Svojo storitev je začel ponujati na razširjeni platformi za tovrstno dejavnost. "Airbnb je na Kubo stopil kot del približevanja diplomatskih odnosov med ZDA in Kubo pod Obamovo administracijo," pojasni. Začel je ponujati izkušnjo v Havani, ki vključuje vožnjo z enim izmed oldimerjev in obisk hotelskih teras z izjemnim pogledom na mesto. Coctaili so vključeni, brez ruma pač ni prave havanske izkušnje. Vendar ko je na Airbnb-ju prodal prvo takšno izkušnjo, denarja še ni dobil v žep; njegove stranke so storitev na platformi sicer poravnale, a do nakazila lokalnemu ponudniku je potrebnih nekaj dni. V denarnici je imel en kubanski CUC oziroma dober evro. Več v danem momentu ni zmogel.
Kovanec v žepu in sanje
Kljub temu je svoje kliente sprejel in jih popeljal na obljubljeno turo, v vseh barih so naročili obljubljene coctaile. Ko je prišel čas plačila, je vsem natakarjem povedal po pravici: "Denarja nimam. Stranke so plačale, a do denarja še nisem prišel. Mi lahko zaupate, da bom denar prinesel čez nekaj dni?" V prvih dveh hotelskih terasah so mu zaupali, v tretji ne. Čeprav s težkim srcem je povedal strankam za svojo situacijo, so slednji zagato razumeli, plačali račun in mu na omenjeni platformi podali izvrstno oceno petih zvezdic.
"Videli so mojo željo za ta posel, za delo, do katerega čutim strast še danes. Dobesedno sem začel z enim kovancem in sanjami," pove. Od takrat je šlo le še navzgor.
Prijatelj na Kubi
Svojo dejavnost je sprva poimenoval v Un Amigo en la Habana (prijatelj v Havani), pred časom pa jo razširil v Un Amigo en Cuba (prijatelj na Kubi). Svoje delo opravlja z veliko strastjo še danes, leta po prvem večeru z enim kovancem v žepu, pomagal je že na tisoče turistom, z mnogimi spletel resnične prijateljske vezi.
"Rad sklepam nova prijateljstva iz drugih okolij, rad na ta način spoznavam druge kulture. Zelo rad jim pomagam, da Kubo spoznavajo po tisti plati, kot jo poznamo lokalci. Un Amigo en Cuba je prerastel v moj življenjski slog, je moj posel in moj način preživetja."
Pred epidemijo je bil njegov posel za tamkajšnje razmere cvetoč, nato pa je udaril novi koronavirus in tudi njega pahnil v karanteno. Kuba se je z marcem odločila povsem zapreti otok, sledila je karantena, policijska ura in strogi ukrepi, turistom so dovoljevali le v hotele na nekaj majhnih otočkih, ki Kubo obkrožajo.
Cordoví Pérez se je znašel brez dela, doma, sicer z nekaj prihranki, s katerimi je lahko preživel tudi svojo družino. Še več, odločil se je pomagati tudi manj srečnim iz svoje okolice.
"Življenje je deliti z drugimi"
»Karantena je Kubo potisnila v še globjo ekonomsko krizo. Ker moje delo temelji na turizmu, sem tudi sam ostal brez dela in z ogromno časa. Tisto nekaj vpliva, ki ga imam na spletnih omrežjih, kjer povezujem ljudi z vsega sveta, sem se odločil nameniti v pomoč okolju, v katerem živim,« pravi kubanski vodič, ki svoje videe s številnimi nasveti za potovanje na Kubo deli na Youtubu ter Facebooku in Instagramu, kjer gradi svojo mrežo ljudi z vsega sveta, ki jih povezuje očaranost nad Kubo.
Prosil jih je za pomoč preko patreon računa, z zbranim denarjem nakupil hrano in jo odnesel starejšim v svoji skupnosti. Za pomoč pri tem se je obrnil na lokalno cerkev, ki – kot sam pravi – najbolje ve, kdo je najbolj pomoči potreben.
"Z denarjem bi rad pomagal"
Kuba je sicer otok, ki jo zaradi zgodovine zadnjih šestdesetih let po revoluciji res ne bi povezovali s Cerkvijo, a ta je tam ves čas; še vedno je zelo prisotna Santería, afro-kubanska religija, ki ima močan vpliv tudi na kubansko kulturo, poleg nje pa v večini krščanska cerkev.
Tudi Cordoví Pérez se je rodil v krščansko družino, pove, da je Cerkev pomagala z oblačili in hrano. Ko je bil deček, je vodji mladine v pogovoru povedal, da bi rad imel veliko denarja. Na vprašanje, kaj bi storil z njim, mu je odgovoril, da bi pomagal drugim.
»Za te svoje sanjarije sem dobil blagoslov. Ko sem odrasel in ko sem začel s svojim podjetjem, sem imel v primerjavi z večino precej več denarja, a večino sem zapravil za svoje osebne potrebe in tudi zabave, na obljubo, dano v otroških letih, sem pozabil. V času covid-19 pandemije, ko je Kuba pahnjena v še večjo stisko, sem se spomnil nanjo.«
'Hvala' v slovenščini s kubanskim naglasom
Nekaj pomoči je prejel tudi iz naše države in v zahvalo posnel poseben video, v katerem se zahvali v slovenskem jeziku. Na posnetkih razdeljuje pakete s hrano v svoji soseski.
"Novi koronavirus je povzročil hud udarec ne le kubanski ekonomiji, udarec je globalen. Najbolj trpi industrija turizma, ki je tudi glavni steber mojega preživetja. Osebno sem preživel zahvaljujoč prihrankom, usmeril sem se na Youtube, s pomočjo katerega dobim nekaj denarja, čas namenil tudi nadgradnji svoje dejavnosti pod znamko 'Un Amigo En Cuba', da bo posel pripravljen za čas, ko se bodo vrnili turisti."
Optimizem za prihodnost
Ne le Cordoví Pérez, večina Kubancev v prihodnost zre z optimizmom zlasti po nedavnih ameriških volitvah. "Trumpova politika je bila do Kube nenaklonjena, zadal si je uničiti naš socializem. Da bi se to zgodilo, je potrebno ljudi pahniti v lakoto, pomanjkanje, ljudje morajo biti razdeljeni. Biden je bil v času Obamove administracije podpredsednik ZDA, in politika slednjega je zbliževala državi, med drugim je slednje prineslo ogromno pozitivnega za kubansko ekonomijo, zlasti za privatni sektor," pove mladi podjetnik in sklene, da si od novega ameriškega predsednika obetajo nadaljevanje Obamove politike.
Na pragu novega leta je turizem na Kubi sproščen; od turistov zahtevajo opravljen PCR test na letališču in izolacijo do pridobljenih rezultatov. Odvisno od njihove in načrtov je potrebno opraviti še drugi test po petih dneh, v primeru negativnega rezultata, se lahko prosto gibajo po otoku z izjemo ene regije, ki je zaradi virusa še vedno zaprta. S prvim januarjem so napovedali spremembo, in sicer bodo morali potniki pred prihodom opraviti PCR test v matični državi najmanj 72 ur pred odhodom.
A turistov je v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so bili december, januar in februar vrh sezone, precej manj. Negotovost Kubancev povečuje še poenotenje valute CUC in CUP prvič po šestdesetih let, bojijo se, da bo sledila huda inflacija.
Cordoví Pérez je vendarle optimističen, pogovor za naš portal sklene z željami za novo leto: "Upam, da bo leto 2021 nov začetek tako za Kubo kot ves svet, upam za novo zbliževanje Kube in ZDA ter da bi dobili zanesljivo cepivo zoper covid-19. Osebno bom v prihodnjem letu začel z novim katalogom izkušenj za turiste, v katerega bom vključeval še ostale mlade podjetnike z veliko strasti do naše zgodovine in kulture. Srečno vsem in dobrodošli na Kubi!"
