Takrat se je Slovenija v kvalifikacijah merila s Slovaško, Češko, Severno Irsko, Poljsko in San Marinom. Za dve točki je zaostala le za zmagovalko skupine 3 Slovaško in se prebila v dodatne kvalifikacije. Tam pa je po legendarnem boju z Rusi napredovala zaradi gola v gosteh, ki ga je dosegel Nejc Pečnik v izdihljajih prve tekme. Na povratnem obračunu je za veselje slovenske nogometne javnosti in pot v Južnoafriško republiko poskrbel Zlatko Dedić.
Slovenska nogometna javnost pa v zadnjem obdobju ni bila posebej zadovoljna. Neuspeh v ligi narodov in izpad v ligo D ter neprepričljiva igra in težave s "pripadnostjo" nekaterih ključnih nogometašev so klicali po novem selektorju. In dobršen delež navijačev je klical prav Matjaža Keka, ki jih je v zadnjih letih zadovoljeval z uspešnim vodenjem hrvaške Rijeke.
Ko se je po petih letih in pol letos poslovil od Kvarnerja, se je kar nekako logično znašel v vlogi glavnega kandidata za naslednika Tomaža Kavčiča, ki mu tudi ob obilici smole ni uspelo sestaviti zadovoljive reprezentančne zgodbe.
Zdaj pa bo svojo drugo začel pisati Kek. Ta je imel nogomet že v družini, saj je bil že oče nogometaš, sam pa je za Maribor prvič zaigral leta 1979, pred tem je bil kratek čas pri Železničarju. Kek, ki je bil sprva napadalec, kasneje pa (prosti) branilec, je dobršen del kariere preigral v Avstriji pri Spittalu in graškem GAK. Od leta 1995 in 1999 pa je spet igral za vijolične iz Maribora, kjer je bil trikrat državni in dvakrat pokalni prvak.
Pri 38 letih se je igralsko upokojil, doštudiral na fakulteti za šport, opravil ustrezne trenerske izpite in kmalu v Mariboru nasledil Bojana Prašnikarja. Klub je nato popeljal do dveh državnih in pokalnega naslova. Na klubskem področju je bil nato še trener Al-Ittihada v sezoni 2011/2012, od 2013 do letos pa je uspešno vodil Rijeko, s katero je osvojil naslov hrvaškega prvaka, dvakrat je bil pokalni prvak, enkrat pa superpokalni. Trikrat se je z njo uvrstil v evropsko ligo, enkrat pa v končnico za preboj v ligo prvakov.
Prav pri Rijeki si je utrdil status sposobnega stratega, po mnenju mnogih najbolj primernega za nov mandat v slovenski reprezentanci. Z reprezentančno zgodbo se je Kek sicer začel ukvarjati leta 2006, ko je bil selektor selekcij do 15 in 16 let. Že naslednje leto pa je nasledil Braneta Oblaka kot članski selektor. Slovenijo je vodil na 49 tekmah (v tem pogledu zaostaja le za Srečkom Katancem) in z njo dosegel 20 zmag, devet neodločenih izidov ter doživel 20 porazov.
Največji dosežek s Slovenijo mu je uspel prav z že omenjenim prebojem na SP 2010, kjer so Slovenci v skupini C na prvi tekmi na jugu Afrike z 1:0 premagali Alžirijo in dosegli zgodovinsko prvo slovensko zmago na mundialih. Po remiju z ZDA so bili zelo blizu celo napredovanju v izločilni del prvenstva, a je ameriški zvezdnik Landon Donovan z golom v sodniškem dodatku zadnje tekme ZDA z Alžirijo poskrbel za razočaranje v slovenskem taboru.
A to takrat nikakor ni bilo takšno, kot je trenutno splošno razočaranje nad izbrano vrsto, ki jo čaka težko delo za popravo vtisa. To se bo začelo marca s kvalifikacijami za evropsko prvenstvo 2020. Žreb skupin zanje bo v nedeljo. Tekmeci zagotovo ne bodo lahki, delo tudi ne. Toda ljubitelj džeza, klasike, glasbe nasploh in tudi vina, ki je med drugim tako v Sloveniji kot na Hrvaškem večkrat prejel priznanje za najboljšega trenerja, se je odločil za nov, velik izziv.
Pri tem se bo držal svoje nogometne filozofije. "Govorim samo o dveh momentih, in sicer o tem, ko ima moja ekipa žogo in ko je nima. Ko ima žogo, zahtevam kreacijo, dinamiko, hočem gol, ko je nima, pa disciplinirano, organizirano obrambo," je pred leti v pogovoru za Playboy pojasnil Kek.
Tega čaka veliko dela predvsem v napadalnem delu igre, Slovenija, denimo na zadnjih šestih tekmah ni dosegla več kot zadetka na tekmo. Posledično za nikogar od slovenskih privržencev na teh tekmah ni bilo posebnega užitka. Tega pa si navijači želijo. Vendarle je "gol pač orgazem v nogometu", je v času prvega mandata, ki ga je predčasno končal oktobra 2011 po koncu kvalifikacij za EP 2012 (Aleksander Čeferin, takrat predsednik NZS, je za njegovega naslednika izbral Slavišo Stojanovića), izjavil Kek.
Prav pod njegovim vodstvom je Slovenija prišla do svojega najvišjega mesta na lestvici Mednarodne nogometne zveze doslej, jeseni 2010 je bila 15. Zdaj je 62. Kek je sicer ob Katancu edini slovenski selektor, ki je izbrano vrsto popeljal na veliko tekmovanje (evropsko ali svetovno prvenstvo), hkrati pa je ob Katancu tudi edini naš selektor, ki je tako vodil izbrano vrsto kot tudi igral zanjo. Edini nastop je zbral novembra 1992 na prijateljskem obračunu s Ciprom.
