Tomaž Kavčič je preteklost izbrane vrste, Slovenijo bo v sklepnem delu lige narodov in v kvalifikacijah za Euro 2020 vodil drug strokovnjak. Kandidatov za izpraznjeno funkcijo je kar nekaj, precej izpostavljeno je ime Matjaža Keka, ki se je nedavno poslovil od Rijeke po uspešnem službovanju ob Kvarnerju.
O slabostih bivšega selektorja, potrebnih karakteristikah novega, mentaliteti današnjih nogometašev, Janu Oblaku, Jaki Bijolu in o bližnjem večnem derbiju med Mariborom in Olimpijo smo se pogovarjali s članom slovenske "zlate" generacije - Marinkom Galićem.
Branilec Marinko Galić je kariero začel v Kopru, nato igral za Maribor, Zagreb, Dinamo Zagreb, Muro, Rudar Velenje, Šandong Luneng, Apollon Limassol, Malečnik in Interblock. Aktivno kariero je sklenil leta 2007. Za reprezentanco Slovenije je med letoma 1994 in 2002 zbral 66 nastopov in se z njo uvrstil na Euro 2000 in SP 2002.
Zakaj Tomaž Kavčič ni bil uspešen selektor?
Pri Kavčiču ne gre odkrivati tople vode. Verjamem, da je dober človek, toda on s temi fanti ni mogel vzpostaviti pravega odnosa, ni imel prave avtoritete. Ni imel pravega stika z našimi zvezdniki in tistimi, ki mislijo, da so zvezdniki. To ni bil selektor za to ekipo, to se je tudi pokazalo. Tako z rezultati, kot z vsemi težavami okrog Oblaka, Kampla ...
V zadnjih dneh se veliko govori o tem, da se bo na klop Slovenije vrnil Matjaž Kek, tudi sam se zdi naklonjen takšnemu scenariju. Bi bila to ustrezna rešitev?
Mislim, da je Kek lahko prava rešitev, če je želja po sodelovanju z obeh strani iskrena. Ne bi bilo dobro, če bi NZS snubila Keka le za to, ker to trenutno zahteva javnost, da bi na tak način pomirili duhove. Če je želja resnična, če ima tudi Kek pravi interes, potem se lahko vrne. Gotovo ima dober vpogled v sposobnosti naših igralcev, dober vpogled v slovensko ligo in precej natančno pozna situacijo okrog reprezentance. Kar je v zadnjih letih naredil z Rijeko, govori zase. On bi lahko naredil uspešno zgodbo, to bi lahko bila kombinacija za rezultatski dvig in za izboljšanje odnosov. Da bi se spet naredil kult reprezentance, ki se je nekje izgubil. Da ne bi bilo pomembno, kdo je selektor, da bi igralci vedno dali vse od sebe. Tega v zadnjem obdobju ni bilo moč videti. Kek ni le odličen trener, je tudi zelo zanimiv za medije, odličen retorik. Matjaž bi najbrž trenutno ugajal vsem, tako medijem, kot igralcem in nogometni zvezi ter navijačem. Je avtoritativen, dosleden in profesionalen. Ne vidim nobenih zadržkov, zakaj on ne bi bil selektor.
Zakaj imajo igralci drugačen odnos do reprezentance kot v vaših igralskih časih?
Že za več medijev sem dejal, kako je s tem, in videl, da ima večina mojih nekdanjih soigralcev enako mnenje kot jaz. Ti fantje danes zaslužijo več kot smo mi. Poleg tega je danes desetkrat lažje prodreti v tujino, kot je bilo prej. Naša liga je danes bolj uveljavljena, imamo nek status, ki ga prej nismo imeli. V mojih časih so se slovenski nogometaši, z redkimi izjemami, preko reprezentance dokazovali Evropi. Danes je drugače, igralci odhajajo v tujino že v najstniških letih. Pa se jih veliko potem vrne. Danes ogromno Slovencev igra v Italiji, v devetdesetih pa je bila to ena najmočnejših lig, kamor so lahko prodrli le najboljši evropski nogometaši. V mojih časih je bilo drugače, mi smo še iz časov Jugoslavije. Bili smo uličarji, nismo rasli v nogometnih akademijah. Večina nas je v najstniških letih izkusila eno najtežjih lig za igranje - nekdanjo medrepubliško ligo. To je bila tretja jugoslovanska liga. Ko moraš igrati s 17, 18 leti na primer v Bihaču in na podobnih gostovanjih, ko imaš občutek, da te bodo nasprotniki pojedli za zajtrk, te to utrdi. Zato je bilo nam, čeprav nismo igrali v največjih evropskih klubih, potem igrati tiste reprezentančne kvalifikacijske tekme precej lažje. Vsem se je zdelo čudno, kako da pred reprezentančnimi tekmami nimam treme. Mislil sem si, pa kakšna trema, to ni nič. Če sem kot smrkavec igral medrepubliško, kaj me bo zdaj strah, sem si mislil. Ta tekmovanja, ki jih danes igra večina 17- in 18-letnikov, niso nič v primerjavi s tisto ligo. Tam je bilo res težko. Takrat tudi ni bilo toliko menedžerjev, Bosmanovo pravilo še ni bilo v veljavi ... Skratka, bilo je precej težje kot danes. In zato smo na reprezentanco gledali drugače. Dokler nismo z reprezentanco dosegli prvih uspehov, so na nas gledali kot na outsiderje. Da pa smo prišli do tistih uspehov, je bilo treba vložiti ogromno truda in emocij, da se je ustvaril kult reprezentance. Ko so vsi prepoznali naše delo, so nam ob stran stopili navijači in mediji, vse skupaj je bilo res enkratno. Takrat je bila harmonija med vsemi temi faktorji imenitna. Danes tega ni več.
Če ostaneva za trenutek pri mladih igralcih. Jaka Bijol je moral dobiti petletno pogodbo pri CSKA, postati standarden v ruskem prvenstvu in premagati Real v Ligi prvakov, da je postal članski reprezentant. Pa je bil igralec vsem na ogled že v pretekli sezoni slovenske Prve lige. Smo pri nas preveč previdni pri vključevanju talentiranih mladih? Tudi v državah, kjer imajo večji bazen igralcev, v izbrano vrsto kličejo 18-letnike ...
Ne bi rekel, da smo preveč previdni, smo pa definitivno preveč pasivni. Selektorji in trenerji se bojijo vključiti mladinca, ker je pri nas rezultat vedno primaren. To se ne dogaja samo pri članih, pri nas se že pri sedemletnikih in osemletnikih gleda na rezultat. Izvor problema je včasih že v mladih kazegorijah. To se dogaja predvsem v naših večjih klubih, kjer je rezultat neke selekcije bolj pomemben od razvoja igralcev. To se potem prenese vse do članov. Glede Bijola bom rekel takole. Če se že ustvarja neka nova reprezentanca, zakaj ne bi sestavljali ekipo okrog njega? Če je on dober v Rusiji in Ligi prvakov, ne vidim razloga, zakaj ne bi bil dober za našo reprezentanco. Mi si ne moremo privoščiti, da bi takšnega fanta pustili čakati. Nimamo takšnega izbora. Imamo kar imamo. Bijol je bil meni osebno zelo všeč na tekmi z Norveško, čeprav so se pojavljale manjše napake. Fant je iskal žogo, bil je pogumen, zelo glasen, že na svoji prvi tekmi je usmerjal soigralce. Že zdaj ima v sebi sposobnost biti vodja. Zakaj mu torej ne bi dali prave priložnosti, gradili okrog njega? Kaj ima veze, če je star šele 18 let? On kaže neko pozitivno predrznost, ima vse potrebne kvalitete za uspešno igranje v reprezentanci. Zaradi mene je lahko tudi on kapetan. Zakaj ne bi tudi s tem pokazali, da imamo v Sloveniji posebnega fanta? Zakaj mu ne bi pomagali, da bi nekoč morda zaigral na primer za Real Madrid ali Barcelono? Od tega bi imela veliko reprezentanca in celoten slovenski nogomet. Če vse skupaj primerjamo s Hrvati, ki znajo iz najstnika po nekaj tekmah narediti medijsko zvezdo, mu dati priložnost v izbrani vrsti in potem pobirati sadove njegovega razvoja, smo pri nas še vedno precej v zaostanku. In težko bomo kdaj na tem nivoju v nogometu. To je povezano z zgodovino in mentaliteto. Pri nas se razmišlja drugače, ne znamo biti tako samozavestni. Mi smo vedno bili in bomo Slovenci - smučarji. Ne glede na to, da je nogomet danes tudi pri nas daleč najbolj popularen in množičen šport, bo vsaj še nekaj časa tako tudi ostalo. Podzavestno bomo vedno podcenjevali sami sebe. Pa mi ne moremo prodati igralca za več kot nekaj milijonov! Pri Hrvatih ali Srbih se najstniki prodajajo za pet, šest milijonov, malce bolj uveljavljeni igralci pa za 20 milijonov. To je povezano z narodnim ponosom, ki se potem kaže tudi pri odnosu do reprezentance in igranju zanjo. Tu se krog sklene. Naš največji problem je naša mentaliteta.
Kaj si mislite o situaciji okrog Jana Oblaka? Če je res problem v kapetanskem traku, kakšni bi morali biti naslednji koraki Oblaka in NZS oziroma novega selektorja?
Ne vem, kaj je problem glede Oblaka, tako da lahko le špekuliram. Iz igralskega vidika ne razumem, zakaj bi bil problem v kapetanskem traku. Sam sem na to vedno gledal tako, da je bolje, če je kapetan eden od igralcev v polju. Vratar je že tako ali tako glasen in usmerja igralce. Če je kapetan igralec v polju, potem tudi lažje komunicira s sodnikom in lažje daje ton igri. Tako da okrog tega traku ne vidim razloga za nesporazume, razen če ne gre za neke druge zadeve. Vsi vidimo, da so te njegove poškodbe milo rečeno dvomljive, tako da nekaj je v ozadju, kaj točno, pa je težko govoriti. Slej ko prej bo moral Jan sam javno povedati svojo resnico, potem si bomo tudi lažje ustvarili mnenje. Razumljivo pa je, da so vsi na NZS vključno z igralci, zadržani. Najprej mora Jan povedati svoje. Vsekakor pa si v nobenem primeru ne moremo privoščiti, da bi nogometaša takšnega kova odstranili iz reprezentance.
Za konec nam povejte še, kaj pričakujete od sobotnega večnega derbija med Mariborom in Olimpijo v Ljudskem vrtu.
Olimpija se je v zadnjem času dvignila v formi, toda Maribor je doma vedno favorit. Ekipi sta trenutno daleč pred vsemi ostalimi v ligi, mislim, da bo kar zanimivo. Maribor je v rahli prednosti, ker vodi na lestvici in lahko igra malce bolj neobremenjeno. Tudi statistika medsebojnih dvobojev v zadnjih letih je na strani vijoličastih, tako da so rahli favoriti. Toda Olimpija ima kopico dobrih igralcev in svojo ustaljeno igro. Če bo imela dober dan, je mogoče vse. Sam upam, da bo dobra in gledljiva tekma, da bomo lahko ponosni na ta derbi in na našo ligo.
Dost mam teh nadutih zvezdnikov.