Zlato je najbolj špekulativna možna naložba

Prejšnji teden je zelo odmevala izjava, da bodo “prihranki milijonov ljudi izginili v manj kot letu”. Kaj menite o takih apokaliptičnih napovedih?
Kaj takega bi morda lahko povzročil le jedrski spopad svetovnih razsežnosti. To je povsem neverjeten scenarij – kaj takega se je v zadnjem stoletju zgodilo samo v Rusiji leta 1917 in na Kitajskem leta 1949. Tudi med najhujšimi krizami v 30. letih in pred tremi, štirimi leti se je obseg prihrankov zmanjšal le za okrog 15, 20 odstotkov, saj večina prihrankov ni v delnicah, ki so padle za 50 odstotkov.

V zadnjih štirih letih so v Evropski uniji samo grške delnice padle bolj kot slovenske. So slovenske zdaj poceni?
Niso več tako drage, kot so bile, niso pa niti poceni; so še rahlo dražje od evropskih in rahlo cenejše od ameriških. Če neka stvar močno pade, to še ne pomeni, da je poceni – lahko da je bila prej predraga. Slovenski trg je tako majhen, da ni smiselno imeti več kot kak odstotek naložb v slovenskih delnicah. Imeti pet odstotkov na slovenskem trgu je izjemno tvegano. Zakaj bi kupil Krko, če lahko kupi sto drugih farmacevtov samo v Evropi, od pet do deset zelo podobnih, recimo Gedeon Richter.

Ali to, da smo brez vlade, kaj vpliva na cene delnic?
Težko rečemo za Slovenijo, ker ni zgodovinskih izkušenj, pogosto pa brezvladje vpliva celo pozitivno, ker se takrat ne spreminja zakonodaja, kar je praviloma slaba novica za borze, saj vnaša negotovost.

Se vidite v politiki?
Ne, nisem član nobene stranke, praviloma vedno volim tistega, ki obljublja nižje davke, saj menim, da je to največji problem – predvsem socialni prispevki. Tako sem na zadnjih volitvah volil LDS, na predprejšnjih pa NSi. Tokrat še ne vem, katera stranka bo obljubila zmanjšanja davčnih in socialnih bremen.

Koliko bomo občutili slabšo bonitetno oceno države pri posojilih fizičnih oseb?
Bonitetna ocena Slovenije je še vedno izjemno visoka, za evropske in svetovne razmere smo še vedno nizko zadolženi. Znižanje ocene nima neposrednega vpliva na trge; cena slovenskih obveznic se je zvišala že pred tem, saj so trgi običajno precej hitrejši od bonitetnih agencij. Za kredite gospodinjstev je pomembnejše, kaj se dogaja z bonitetami bank – tukaj se pozna pribitek na obrestno mero. To je dobro za tiste, ki imajo depozite, slabo pa za tiste, ki denar potrebujejo.

So švicarski franki in zlato varna naložba?
Varnost je pojem, ki ga ljudje enačijo s tem, kaj se je s stvarjo dogajalo zadnje tri mesece ali zadnjega pol leta. Splošno prepričanje leta 2007 je bilo, da so slovenske delnice varna naložba, saj so rasle že nekaj časa. Podobno je zdaj z zlatom in švicarskim frankom. Kdor je imel naložbo v švicarskem franku, je pred tedni v enem dnevu izgubil deset odstotkov, ker se je švicarska centralna banka odločila, da bo znižala tečaj. Je varno, če se lahko nekaj uradnikov odloči, da zniža vrednost? Jaz mislim, da ne.

Kaj pa zlato?
Zlato je prav nasprotje varni naložbi, je najbolj špekulativna možna naložba. Z nakupom zlata ne kupite nobenih oprijemljivih denarnih tokov. Če daste denar v depozit, dobivate obresti in imate državno jamstvo; če kupite delnice, dobivate dividende; če kupite obveznice, prejemate obresti; če kupite stanovanje, dobivate najemnino – pri zlatu pa ne dobite nič. Z nakupom zlata računate na to, da se bo čez nekaj časa našel nekdo, ki ga bo kupil po višji ceni, kot ste ga vi. To je špekulacija na višje cene, to je pri zlatu vse. Hkrati so visoki stroški hrambe, na kar ljudje pozabljajo. Poleg tega je zdaj stanje podobno tistemu leta 1982 in 1983. Takrat sta se ravno končali dve krizi in je zlato doseglo realno najvišjo vrednost, potem pa je v naslednjem desetletju izgubilo tri četrtine realne vrednosti. V 200-letni zgodovini pa je že naložba v depozit prinesla bistveno več kot zlato.

Kakšni so po vaši oceni obeti trgov Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske?
Trgi v razvoju so vrednoteni višje kot razviti trgi, kar je finančno povsem nelogično, saj so bolj tvegani. To je rdeča luč, da je nekaj narobe. To se je zgodilo pred azijsko krizo leta 1998 in pred zadnjimi krizami. Ni se jim treba izogniti v celoti, priporočil pa bi največ 10, 15 odstotkov. Ob tem velja, da je slovenski trg glede tveganosti ocenjen še eno stopnjo niže kot ti trgi, saj velja za mejni trg. Glavni problem je, da ne zagotavlja likvidnosti.

Je čredni nagon pri vlaganju v Sloveniji izrazitejši kot drugje?
Tako je povsod. Pri vzajemnih skladih vlagatelji usmerjajo prihranke predvsem v zmagovalce prejšnjega leta oziroma obdobja. Če je en sklad ustvaril plus 20, drugi pa minus 20 odstotkov, dvomim, da bi se veliko bralcev odločilo za vlaganje v tistega, ki je ustvaril minus; čeprav so dokazi, da pretekla donosnost nikakor ne napoveduje prihodnjih. To velja za celotno panogo in tudi širše. Če je bil tvoj prejšnji avto volkswagen in si bil z njim zadovoljen, boš rekel, to so dobri avti in kupil še enega. To nikakor ni racionalno utemeljeno – ob vsakem nakupu bi moral preveriti, ali ni morda zdaj kakšen ford boljši od volkswagna v tem cenovnem razredu. To je povsem neracionalna odločitev, ampak ljudje se tako odločamo. V zadnjih 15 letih je bilo največ Nobelovih nagrad podeljenih ravno za raziskave na področju upravljanja financ, ki se ukvarjajo z vprašanjem, zakaj ljudje ne ravnamo racionalno. To dokazuje tudi primer nepremičnin. Cene v Ljubljani so enake kot pred tremi leti, obrestne mere pa bistveno nižje, kar pomeni, da lahko danes s precej nižjim obrokom financiraš nakup stanovanja po isti ceni kot pred tremi leti, ampak je transakcij štirikrat manj. To kaže, da ali ljudje niso bili racionalni pred štirimi leti ali niso danes ali pa sploh niso racionalni.

Kaj je največje zavajanje v vlagateljski industriji?
Pri vzajemnih skladih trenutno ni veliko zavajanja, saj ni veliko oglaševanja. So pa pred nekaj leti na veliko reklamirali visoke pretekle donose in vlekli krivuljo iz preteklih donosov še v prihodnost, kar je prilivanje bencina na ogenj. Na splošno v vlagateljski industriji pa se pogosto zamolčijo stroški. Vzajemni skladi jih morajo razkrivati že sedem let, pri mnogih drugih produktih pa tega ni. Ampak to velja tudi drugje; izpostavljajo na primer, da je velik avto varen, nihče pa ne opozarja na višji strošek registracije in zavarovanja ter višjo porabo goriva. Tudi pri zlatu so stroški hrambe visoki – ni ga ravno varno imeti na nočni omarici. Drugo veliko zavajanje pa je, da se propagirajo nominalne donosnosti. Depozit je sicer res varna naložba, ampak ne krije tveganja inflacije, na katero smo zdaj kar malo pozabili.

Zdaj se že glasno govori, da bomo morali denar, ki smo ga posodili Grčiji, vsaj delno odpisati. Menite, da je bilo posojilo upravičeno ali nujno potrebno?
Smo del evroobmočja, kar prinaša določene prednosti in obveznosti. Iluzorno je, da bi se lahko mala Slovenija izognila svojemu prispevku. Problem je v tem, da se je to javnosti prodalo, kot da se izplača, kar je skregano z logiko financ. Ne, to je del stroška evroobmočja in v evroobmočju se nam izplača biti. Problem je, ker so koristi neoprijemljive, škoda pa je precej jasna.

Kako vi vidite peripetije z NLB?
Mi NLB kot naložbe ne spremljamo, ker so naložbe v povezane osebe prepovedane. Se pa vse to najbrž pozna tudi pri obsegu vplačil v NLB Sklade, čeprav gre po zakonu za povsem ločeno premoženje; naša banka skrbnica je Abanka Vipa.

Bi vi osebno kupili delnice NLB po 116 evrov, če bi bila javna prodaja?
(premolk) Glede na to, da se banke v podobnih državah in podobnem stanju prodajajo med 0,5 in 0,7 knjigovodske vrednosti – po knjigovodski vrednosti pa kotira HSBC, ki jo je v krizi najbolje odnesla, bi bil moj odgovor ta trenutek skoraj zagotovo ne. Ta trenutek je to previsoka cena. Sicer sem lastnik šestih delnic NLB, kupil sem jih po precej višji ceni; takrat sem pričakoval drugačen razvoj dogodkov, zdaj pa se mi glede na tržne razmere ne zdi. Vendar ni pomembno, kaj jaz mislim, ker je ta dokapitalizacija relativno velika in bodo verjetno ti vlagatelji pripravljeni plačati nekaj več, saj bodo lahko dobili večji delež.

So zdaj najtežji časi, odkar ste v tem poslu?
Naš poslovni izid je praktično povsem odvisen od dogajanja na borzah in veliko težje je bilo leta 2009. Takrat smo dejansko razmišljali o najtežjem menedžerskem ukrepu, zmanjševanju števila zaposlenih in krčenju poslovanja. Je pa zdaj čas suhih krav, leta 2008 so bila izplačila, 2009 in 2010 nič, letos pa je spet več izplačil. Za sabo imamo eno od najtežjih, če ne kar najtežjih desetletij v zgodovini, a NLB Skladi kljub temu poslujejo z dobičkom.