Javnost si s prenatrpanostjo zaporov ne beli las, prav tako ne, kako tam obsojenci preživljajo praznike, ob katerih doživljajo stisko, žalost in domotožje. Sami so si pač krivi, da so pristali za debelimi zidovi in zamreženimi okni, zakaj bi se komu smilili? A obsojenke in pripornice na Igu se niti nočejo komu smiliti, še najmanj pa same sebi. Več kot 500 let star grad na griču Pungert so si lastnoročno božično okrasile in organizirale kar dve praznovanji, enega v organizaciji zapora, drugega pa same.
Vesna Kopač
Grad ni bil zgrajen za zapor
Vesna Kopač
Ob našem obisku je bilo v zaporu natančno 100 zaprtih žensk. Ker je prostora za 98, bi se zdelo, da vsaj tukaj ni prostorske stiske. Vendar temu ni tako, nam je pojasnila vodja oddelka za vzgojo Vesna Kopač: "Če je kateri od obsojenk postavljena psihiatrična diagnoza ali ima kakšne druge posebne potrebe, bi jo bilo dobro namestiti v samsko sobo, kar pa ni mogoče. Zgradba v svoji osnovi ni namenjena zaporu in v skupnih sobah je do osem postelj. Zaradi bivanjske problematike včasih prihaja do stisk."
Trenutno teh ni zaslediti. Priprave na božično-novoletne praznike so bile v največjem razmahu. "Novembra smo začeli z izdelovanjem voščilnic v okviru projekta Mala pozornost za veliko veselje, pri katerem sodelujemo že štiri leta. Pošiljamo jih stanovalcem domov za ostarele, ki nimajo svojcev. Obsojenke se pri tem počutijo dobrodelne in se zavejo, da niso edine v stiski. Starostniki jim lepo gesto vrnejo ob ženskem prazniku, 8. marcu, ko pošljejo svoje čestitke in šopke rož," je povedala Kopačeva. "V začetku decembra pa smo imeli v sodelovanju s Knjižnico Šiška bralne urice, na katerih je sodelovala tudi nekdanja obsojenka."
Prenovile so oder
V sredo, 18. decembra, je bilo posebej slovesno: na zavodskem božičnem praznovanju, ki ga organizirajo ob pomoči Inštituta Stopinje, je nastopila kantavtorica Lidija Verčkovnik, zapornice so zaplesale in nastopile v skeču.
Skoraj polovica je tujih državljank
"Na dan pred božičem nas bo obiskal še Božiček, s svojo razširjeno odpravo, Božičkovo ženo, jelenčki in smrekicami," se je nasmehnila Kopačeva in pokazala na rdečo opravo, brado, brke in obrvi, zložene na stolu. "Vsaka obsojenka in pripornica bo dobila majhno sladko pozornost, za božično večerjo pa bo dimljena šunka, krompirjeva solata in potica."
Obsojenke imajo po zakonu pravico do duhovne oskrbe in tako ne bo manjkala niti sveta maša, ki jo bo vodil zaporniški vikar Robert Friškovec. "Ker je pri nas kar 44 tujih državljank, je tudi veliko kulturnih in jezikovnih zaprek, nekatere praznujejo praznike na druge datume, vendar se vse prilagodijo. Mašuje pa tudi pravoslavni duhovnik," je dodala Kopačeva.
Obsojena za poskus uboja že vse leto šiva
Z nami je bila pripravljena spregovoriti tudi obsojena Ajdovka. "Kar napišite moje ime, ni me sram priznati, da sem tukaj," je rekla Julijana Bric. "Z nožem naj bi po roki porezala gospo, ki je bila ljubica mojega zdaj bivšega moža, česar se sploh ne spomnim. Kako naj bi potem priznala krivdo? Dobila sem tri leta in pol zapora, ker da je bil poskus uboja."
Izučena šivilja, socialna oskrbovalka in trgovka je na Ig prišla pred letom dni: "Najprej sem bila prestrašena, še nikoli prej nisem bila v zaporu. Ker pa je bil november, se je že krasilo in takoj sem se vključila v pevski zbor in plesno skupino. Potem ko sem dva meseca delala v zavodski kuhinji in bila pol leta vrtnarica, sem zdaj v pralnici, kjer tudi šivam. No, v resnici šivam čez vse leto: za majsko razstavo sem na delavnici pri gospe Maši naredila 12 torbic, avgusta in septembra pa 30 predpasnikov za otroke iz ižanskega vrtca. In seveda sem šivala zavese za novi oder. Krasno, da imamo tukaj toliko različnih delavnic, na katerih se družimo, česa novega naučimo in za trenutek pozabimo, da smo vendarle zaprte."
S svojimi bo na telefonu
Briceva prestaja kazen na odprtem oddelku, ki zagotavlja nekatere ugodnosti: "Že dva tedna po prihodu so me spustili na hčerino poroko, maja pa na pogreb majcene vnukinje (tukaj ji je zastal glas, op. a.). Mama, otroci in partner me lahko ob sobotah in nedeljah obiščejo za pet ur in takrat gremo na sprehod ali v bližnji nakupovalni center."
Toda božič in novo leto bo morala preživeti v zaporu. "Naučila sem se, da je težke stvari treba sprejeti in iti dalje. Praznike pa si je treba olajšati: če sodeluješ pri vseh teh projektih, ki so nam na voljo, postaneš del zgodbe in je lažje. Poleg tega imam zdaj lahko telefon – prej je bil na kartico in je bilo drago – pa se bom ne samo slišala, temveč tudi videla s svojimi bližnjimi."
Vsaka nosi svoj križ
Julijanina soobsojenka se ni želela predstaviti, razkrila je le, da je s Štajerske. Zaradi goljufije je že prestala šest let kazni ter se zaradi iste zadeve morala vrniti še za pet mesecev. "Že ob mojem prvem bivanju tukaj smo krasile za praznike, a mislim, da nikoli toliko kot letos. Porodila se mi je ideja za Snežno pravljico, ki pa ne bi uspela, če ne bi strnile moči. Izdelovanje okraskov, ki je, ne boste verjeli, nalezljivo, nas združuje, pri tem smo si vse enake, tudi s tujkami, s katerimi se jaz sporazumevam v angleščini, nemščini ali le s kretnjami. Konec koncev vsaka nosi svoj križ in vsaka od nas je mama, žena, hčerka, sestra. Kljub stiskam v zaporu smo se ujele in mislim, da bi se razumele tudi zunaj, bile kot kakšna klinika Betty Ford."
Praznike bo preživela doma, v krogu družine: "Prejšnja kazen je moja preteklost, ta je moja prihodnost. Razčistila sem sama s seboj. Tukaj noter je morda težko izreči čestitko, pa vendar: 'Praznični čas nas opominja, da zidovi niso ti okoli nas, ampak tisti, ki si jih postavljamo v svojih mislih.'"
Ne vem ali je pisec članka imel/ima kakšno svojo osebo v zaporu ali pa je fu*otožen na zapornice. Zapor je ustanova postavljen z namenom in ciljem in ni socialno bivanje. Tudi statistike povratništva kažejo, da zapor ni več baubau ampak… ...prikaži večk je za ene polni penzion z malo omejitvami. Potrebna bi bila popolna prenova penološke dejavnosti da bi lahko začeli ugotavljati zaprti, da se zločin ne splača. Tako pa?