Novo mesto. “Če bi jedli manj in bolj kakovostno, bi Dolenjska in Bela krajina lahko bili samooskrbni,” meni Marjan Simčič z biotehniške fakultete. A da bi lokalna hrana našla pot do potrošnikov, bi se morali proizvajalci med sabo povezovati, nam je dejal ob robu posveta o lokalni preskrbi s hrano na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto.
Zadruge in še več
“V Evropi so sistemi preskrbe z lokalno hrano dodelani: enkrat na teden jim naravnost od združenja proizvajalcev domov pripeljejo škatlo z vso hrano, ki jo potrebujejo,” je dejal Simčič. Za kaj takega pri nas je pridelava trenutno premajhna, je dodal, “če pa bi ta sistem uvedli, bi takoj zaživel in tudi pridelava bi se zvišala”.
Po prepričanju Violete Bulc iz podjetja Vibacom bi za lokalno samooskrbo prebivalcev lahko poskrbele zadruge, če bi se znašle v novi in bistveno pomembnejši vlogi. “Vrednostno verigo od prodajalca do kupca bi lahko obvladovali tudi razvojni centri ali zbornice, ki hrane ne bi bremenili z maržo,” nam je še povedala Bulčeva.
