V zadnjih letih v Sloveniji tudi pozimi opažamo vse več belih štorkelj. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti bil bolj poredek, sedaj postaja običaj. ''Letos smo opazili že 11 prezimujočih štorkelj, in sicer v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu in okolici Pragerskega ter Rač,'' so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Do letošnje zime je največ belih štorkelj v Sloveniji prezimovalo v zimi 2014/2015, ko so ornitologi zabeležili 10 prezimujočih osebkov. Podatki so zbrani sporadično, kar pomeni, da obstaja verjetnost, da je v katerem letu prezimoval kakšen osebek več.
Po znanih podatkih je bila prva prezimujoča bela štorklja v Sloveniji registrirana leta 1973. Do leta 2000 beležijo posamezna opažanja prezimujočih štorkelj v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin. Po letu 2000 je prezimovanje v Sloveniji začelo postajati vse bolj običajno. ''Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa število narašča. Izgleda, da so nekateri pari kar opustili selitev – na primer par v okolici Rač prezimuje že več let zapored,'' ugotavljajo na DOPPS.
Število prezimujočih belih štorkelj v Sloveniji med letoma 1999 in 2022
Prezimovanje boljša možnost od selitve
Zaradi vse milejših zim v Evropi, ki so posledica globalnega segrevanja, lahko bele štorklje pri nas tudi pozimi najdejo dovolj hrane za preživetje, še posebej, ko tla niso prekrita s snežno odejo. Pozimi sicer ni žuželk, dvoživk in plazilcev, a se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.
Razlog, da se nekatere populacije belih štorkelj ne selijo več, je tudi prilagoditev na alternativne vire hrane, pojasnjujejo na DOPPS. ''Bele štorklje zelo rade zahajajo na odprta smetišča, kjer se prehranjujejo praktično z odpadki. Populacija belih štorkelj v Španiji, ki gnezdi v bližini odprtega smetišča, se pravzaprav sploh ne seli več,'' so zapisali.
Tudi štorklje, ki gnezdijo v Sloveniji, rade zahajajo na smetišča, še posebej na selitveni poti in prezimovanju v Afriki, kar so nam pokazale naše raziskave selitvenih poti mladih belih štorkelj. V Nemčiji so denimo ugotovili, da njihove štorklje niso preveč zahtevne glede svojih prehranjevališč. Štiri od šestih štorkelj je skrajšalo svojo selitveno pot in prezimovalo na smetiščih v Maroku. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja kot med samo selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so ptice izpostavljene številnim nevarnostim, še dodajajo na DOPPS.
