Po izvedbi deratizacije v Miklošičevem parku minulo poletje so na Mestni občini Ljubljana prejeli več pritožb in pobud za ukrepanje proti podganam tudi v Tomanovem parku. Čeprav, kot trdijo na ljubljanski občini, površine redno čistijo in praznijo koše za odpadke, so se glodavci tudi na območju razmnožili. To potrjujejo luknje v tleh, ki so jih podgane izkopale.
"Mimoidočim in predvsem lastnikom oz. sprehajalcem psov svetujemo, naj bodo v tem času posebej pozorni na to, da se njihovi hišni ljubljenčki območju ne približujejo," svarijo na ljubljanski občini. In dodajajo: "Prav tako znova opozarjamo, da je hranjenje prostoživečih živali na javnih površinah prepovedano. S tem namreč hrano dobijo tudi podgane, zaradi česar se hitreje razmnožujejo in zadržujejo na območju, kjer jim je hrana bolj dostopna".
"Ne mečite hrane, ker se množijo podgane"
Problematika podgan v slovenskih mestih ni nekaj novega. Glodavci se najpogosteje pojavljajo v strnjenih naseljih, predvsem tam, kjer je hrana in ravnanje z odpadki ni urejeno, pa tudi v zapuščenih objektih in kanalizacijskem omrežju. Glodavci sicer tam ne živijo, se pa hodijo vanj prehranjevat, ker vedo, da tam najdejo hrano. Betonske cevi, ki sestavljajo večino ljubljanskega kanalizacijskega omrežja, zanje niso ovira, da pridejo do hrane.
Natančnih številk kosmatih prebivalcev na mestni občini sicer ne beležijo. Po grobih ocenah strokovnjakov izpred sedmih let naj bi v prestolnici živelo približno pol milijona podgan. Omenjena problematika je bila v ospredju predvsem med obdobjem koronavirusa, ko naj bi podgane množično zavzele ljubljanske ulice, ki so bile v hladnejših mesecih zaradi pandemije bolj prazne kot običajno.
dezurni@styria-media.si
Bolj poceni bi bilo če bi jih vključili v turistično ponudbo v najlepšem kraju.
Mislite verjetno na parlament
Polno podgan po pisarnah, človeških.