Odpadna hrana je tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov. Globalno se do 40 odstotkov vsega, kar se vzgoji ali vzredi, ne pojé, po ocenah Evropske okoljske agencije približno tretjina pridelane hrane zavrže. Obenem je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen.
Poleg tega, da je odpadna hrana moralno in etično sporna, se nam ne obrestuje niti v finančnem smislu. Preračunano iz podatkov Statističnega urada RS (SURS) je vsak prebivalec Slovenije v letu 2018 zavrgel 68 kilogramov hrane, od tega je bilo še 26 kilogramov užitne. Odpadna hrana v slovenskih gospodinjstvih predstavlja 11 % vseh odpadkov, pri čemer gospodinjstva povzročijo približno polovico odpadne hrane v državi.
Po izračunih SURS-a štiričlansko gospodinjstvo v enem letu v povprečju za hrano potroši 3540 evrov. Če predpostavljamo, da vsako gospodinjstvo zavrže vsak četrti še užiten obrok, s tem stran "vržejo" tudi 336 evrov letno. Te številke so v realnosti verjetno še precej višje.
Kot kažejo podatki, naj bi trgovci prispevali najmanjši delež odpadne hrane v živilski verigi. Ker pa predstavljajo povezovalno vlogo med proizvajalci in potrošniki, je njihov položaj pri ozaveščanju neizmeren. Številna trgovska podjetja se zavedajo svoje odgovornosti in v poslovanje že vpeljujejo družbeno ter okoljsko odgovorne prakse. Marsikatera trgovska podjetja se poleg izvajanja drugih ukrepov vključujejo tudi v projekte doniranja hrane humanitarnim organizacijam. Raziskali smo, v kolikšni meri se slovenski trgovci trudijo za čim manjšo količino odpadne hrane v njihovih poslovalnicah.
Eden izmed trgovcev, ki je na slovenskem trgu z raznolikimi akcijami kot prvi več pozornosti namenil skrbi za zmanjšanje odpadne količine hrane, je podjetje Hofer. Pred desetimi leti so začeli z akcijo Danes za jutri, ki so jo kasneje nadgradili s projektom Hrana na dobri poti.
Na področju prevzema in razdeljevanja hrane socialno ogroženim in ranljivim skupinam sodelujejo s prostovoljci iz več kot 30 socialnih in humanitarnih organizacij, na primer z Lionsi, Karitasom, Rdečim križem, Slovensko filantropijo, centri za socialno delo ...
"V okviru projekta Donirana hrana okoli 20.000 socialno ogroženim in ranljivim skupinam iz vseh trgovin skupaj doniramo v povprečju 100 ton hrane mesečno. Med donirano hrano prevladujejo sadje, zelenjava, kruh in pekovski izdelki ter drugi za donacijo primerni izdelki. Januarja 2023 smo k obstoječim živilskim izdelkom priključili še hlajeni in zamrznjeni sortiment ter jajca," projekt predstavijo pri omenjenem trgovcu.
Ker prevzemanje in razvoz hrane za organizacije predstavlja opazen strošek, so pri Hoferju leta 2023 ob svetovnem dnevu hrane vsem organizacijam, s katerimi sodelujejo pri omenjenem projektu, namenili donacijo v skupnem znesku 18.400 evrov za pokritje logističnih in drugih manipulativnih stroškov.
Za potrebe razdeljevanja hrane vsem socialnim organizacijam, s katerimi sodelujejo, vsako leto donirajo biorazgradljive vrečke.
Poleg tega še z nekaterimi drugim ukrepi skrbijo za čim manj odpadne hrane, in osveščajo o odgovornem ravnanju s hrano v gospodinjstvih. Med drugim to počno z optimiziranim sistemom naročanja, dovršenim logističnim sistemom in oznako "JE ROK POTEKEL" na izdelkih lastnih blagovnih znamk.
Omenjeno oznako so razvili, ker menijo, da je za zmanjšanje količine odpadne hrane v gospodinjstvih pomembno poznati razliko med oznakama "porabiti do" in "uporabno najmanj do". Z letom 2021 so jo začeli umeščati na embalažo izdelkov njihovih blagovnih znamk z rokom uporabnosti "uporabno najmanj do", s čimer kupce dodatno spodbujajo, naj senzorično ocenijo z oznako opremljena živila, preden jih zavržejo. "Omenjena oznaka kupce opominja, da so lahko izdelki, opremljeni s to oznako, primerni za uživanje tudi po preteku roka "uporabno najmanj do", če so bili zaprti, pravilno hranjeni in imajo ustrezen videz, vonj ter okus," svetujejo pri Hoferju.
Podoben, a krajši odgovor na to temo prejmemo od slovenskega trgovca Tuša: "Z optimizacijo naročanja skrbimo za zagotavljanje ustreznih količin izdelkov v poslovalnicah in s tem čim manj zavrženega blaga. Med ukrepi za čim manj zavrženih živil je tudi znižana cena izdelkov, ki so tik pred rokom, oziroma donacije. Pri tem že leta sodelujemo z organizacijo, ki poskrbi, da morebitni presežki hrane pridejo do tistih, ki so pomoči potrebni."
Bolj zgovorni so pri Sparu, kjer za Žurnal24 razložijo, da je njihova vloga kot trajnostno usmerjenega trgovca na omenjenem področju večplastna. Po njihovih besedah si na različne načine prizadevajo, da je presežkov hrane čim manj. Na eni strani se to trudijo z rednim spremljanjem prodaje v trgovinah, s čimer omogočajo optimalno naročanje izdelkov in s tem minimalna vračila hrane.
"Posebej skrbno ravnamo z izdelki, ki se bližajo izteku roka uporabe in jim že nekaj dni pred tem znižamo cene. Te izdelke v trgovini posebej izpostavimo in jih označimo z oznako 'Spoštujmo hrano'. V Sparu viške hrane že dlje časa doniramo humanitarnim organizacijam. Pomoči potrebnim doniramo živila, ki malo pred iztekom uporabe še niso bila prodana, a so še vedno znotraj predpisanega roka uporabnosti, ki ga definirajo proizvajalci," razložijo.
Na drugi strani je izjemnega pomena tudi osveščanje kupcev o zmanjševanju količin odpadne hrane v njihovih lastnih gospodinjstvih. V sklopu dolgoročne akcije "Hrana ne sodi v smeti" pri Sparu kupce tako redno osveščajo z uporabnimi nasveti ter izvirnimi recepti za čim boljši izkoristek hrane.
V zadnjih nekaj letih so izvedli različne akcije, med njimi so pripravili akcijo "Iz tega kruha bo moka", v kateri so kot prvi trgovec iz viškov kruha ustvarili inovativen Trajnostni kruh. Tega so v Pekarni Spar pripravili iz viška pečenega kruha, ki so ga spremenili v "moko", ki so jo za tem uporabili za pripravo svežega Trajnostnega kruha. Ob začetku prodaje tega kruha so z njim obdarili 100 slovenskih družin. Poleg tega je iz viškov kruha začelo nastajati tudi pivo Golden Bread, ki ga varijo v pivovarni Green Gold Brewing iz Savinjske doline. Gre za pivo vrste motni pale ale, ki nastane iz narezanih in posušenih viškov Matjaževega hlebca Pekarne Spar.
Tudi v Lidlu Slovenija se z upravljanjem zavržene hrane sistemsko ukvarjajo že vrsto let ter pospešeno nadgrajujejo procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane. Obenem vseskozi krepijo ozaveščenost javnosti o tej tematiki in spodbujajo razmislek o pomenu preudarnega ravnanja s hrano.
Pri podjetju že od leta 2017 sodelujejo z Zvezo Lions klubov Slovenije v sklopu projekta Donirana hrana, v okviru katerega humanitarnim organizacijam donirajo presežke hrane, ki po zaprtju ostanejo v trgovini. Ti obsegajo pekovsko pecivo, mlečne izdelke, sadje in zelenjavo ter drugo hrano, ki je še vedno primerna za zaužitje. Trenutno hrano donirajo iz nekaj več kot dveh tretjin trgovin (od skupno 68), v minulem poslovnem letu (od marca 2023 do marca 2024) pa so iz tega naslova donirali več kot 400 ton hrane.
Poleg Zveze Lions klubov Slovenije so v svojo mrežo sčasoma vključili tudi druge humanitarne organizacije, ki jim donirajo presežke, med njimi Slovensko banko hrane, Območno združenje Rdečega križa Kočevje, Območno združenje Rdečega križa Ribnica, Humanitarno društvo Hrana za življenje, Slovensko filantropijo, Zavod pod strehco, Mladinski center Prlekije. "Naše izkušnje z omenjenimi organizacijami so pozitivne, sistem je dobro vzpostavljen, saj je za trgovce izrednega pomena, da predaja donacij sistemsko v čim manjši meri vpliva na delovni in logistični proces ter stroške, obenem pa, da se upoštevajo vsi zakonodajni predpisi in vsa pravila varnega ravnanja s hrano in seveda tudi transparentnost razdeljevanja," svoje izkušnje delijo pri Lidlu Slovenija.
V podjetju so ustvarili tudi celosten sistem zmanjševanja količin odpadne hrane, v okviru katerega optimizirajo naročanje (to jim omogoča natančen izračun količin in optimizacijo morebitnih presežkov živil, hkrati pa zaposlenim v trgovinah prihrani čas), izdelke rotirajo, kar pomeni, da izdelke s kratkim rokom uporabnosti vsak dan na policah zlagajo ali rotirajo tako, da so v ospredje postavljeni tisti s krajšim rokom, in izvajajo projekt Predobro za smeti, s katerim so v preteklem poročevalskem obdobju (2021-2022) za en dan podaljšali prodajo dela njihove ponudbe, kar je pozitivno vplivalo na zmanjševanje količine odpadne hrane.
Obenem pri Lidlu biološke odpadke, ki niso več primerni za prehrano, predajo v reciklažo za predelavo v bioplin, kar prispeva k trajnostnemu ravnanju z odpadki. Ob tem izpostavijo glavno pomanjkljivost trenutne ureditve, in sicer da je trenutno v Sloveniji dnevno pobiranje in razdeljevanje hrane v celoti na plečih prostovoljnih organizacij. Slednje žal nimajo zadostnih kapacitet v smislu financ, prostovoljcev in prevoznih sredstev, da bi lahko v skladu z zakonodajo, prehransko varnostjo in sistemom HACCP pobirale svežo hrano v vseh trgovinah.
"Tudi to je denimo razlog, da hrane tik pred iztekom roka trajanja ne doniramo iz vseh naših trgovin, saj za vse lokacije nimamo ustreznega partnerja, čeprav bi si to želeli," omenijo pri Lidlu, kjer s partnerji nenehno iščejo nove možnosti za širitev mreže trgovin, ki bi lahko donirale hrano. Njihov cilj je, da se projektu na dolgi rok priključijo vse trgovine. Vključitev v projekt je odvisna predvsem od zunanjih dejavnikov in tega, ali v lokalnem okolju deluje neprofitna organizacija, ki je zmožna redno, predvsem pa v skladu z zakonodajo, prehransko varnostjo in sistemom HACCP pobirati in razdeljevati omenjeno hrano.
V praksi trgovci sploh ne čutijo izpada dobička ob zavrženi hrani saj je v ceni vse to že zaračunano. To se lepo vidi, če primerjaš nabavno ceno pri pridelovalcu in ceno na polici. Razlika je velika in še pri 70%… ...prikaži več in več popusta pred iztekom roka ne grejo v minus saj je že tisti, ki je kupil po redni ceni pokril razliko. Toliko o posipanju s pepelom s strani trgovcev.🤔
Trgovci vse kar bi še bilo uporabno vržejo direkt na smeti,samo da se ne bi nekdo okoristil ,boli jih K za lačne brezdomce,in ljudi v stiski
Jaz pa ne razumem zakaj ima napr. sol rok uporabe? Nastajala je milijone let, pakirajo jo v plastično embalažo, ki ne prepušča vlage, pa vseeno ima nek rok uporabe. Čez nekaj let ne bo nič manj slana kot na dan pakiranja.