Verjetno se vam je že zgodilo, da ste predvsem med večernimi urami v Ljubljani srečali njene najštevilčnejše prebivalce – podgane. To ni nič nenavadnega, saj na svetu živi skoraj sedem milijard podgan. Podgane se tudi zelo hitro razmnožujejo; samica lahko na leto koti približno tri- do šestkrat, vsakič pa ima lahko od osem do dvanajst potomcev.
Natančnih številk kosmatih prebivalcev na Mestni občini Ljubljana (MOL) ne beležijo. Po grobih ocenah strokovnjakov izpred sedmih let naj bi v prestolnici živelo približno pol milijona podgan. Omenjena problematika je bila v ospredju predvsem med obdobjem koronavirusa, ko naj bi podgane množično zavzele ljubljanske ulice, ki so bile v hladnejših mesecih zaradi pandemije bolj prazne kot običajno. Pri določanju (ustrezne) velikosti populacije si na MOL-u lahko pomagajo s prejetimi prijavami s strani občanov. V letu 2020 so na ljubljanski občini prejeli 35 pobud meščanov, ki so se nanašale na omenjen pojav.
Številne pobude Ljubljančanov si lahko tudi sedaj ogledamo na portalu Servis pobude meščanov, kjer smo zgolj v mesecu oktobru na to tematiko opazili štiri sporočila na to tematiko. Vse se navezujejo na center Ljubljane. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) predpostavlja, da se podgane pogosto pojavljajo ob Ljubljanici, saj ljudje tam v zadnjem času hranijo nutrije.
Ker je tovrstnih posameznikov veliko, velja opozoriti, da je hranjenje živali na javnih površinah v Ljubljani od leta 2015 prepovedano z občinskim odlokom. Dovoljeno je le hranjenje ptic in veveric v Tivoliju, v nasprotnem primeru sledi globa v višini sto evrov.
Kljub številnim prijavam na mestni občini poudarjajo, da je glede na informacije NLZOH trenutno število glodavcev v Ljubljani v običajnih mejah, "brez kakršnih koli posebnosti".
Rešitve?
Eden od najpomembnejših ukrepov proti povečanju populacije je zatiranje glodalcev oziroma deratizacija. Na MOL-u pojasnujejo, da se v Sloveniji postopek izvaja na podlagi 28. člena Zakona o nalezljivih boleznih. Ob tem zakon ne določa, da je deratizacija obvezna. Izvaja se preventivno ali intervencijsko, ko se pojavi nevarnost za izbruh nalezljive bolezni, katerega prenašalci ali vir so glodavci. Zato na mestni občini menijo, da bi morala država z zakonom ponovno uvesti obvezno deratizacijo v vseh objektih.
Mestna občina Ljubljana sicer že sedaj enkrat letno oziroma po potrebi izvaja preventivno deratizacijo v upravnih objektih, ki so v njeni lasti. Te ne počne na zunanjih javnih površinah, saj bi lahko povzročila zastrupljanje hišnih živali, kot so mačke in psi. Na mestni občini povedo, da v letošnjem letu prav tako ne opažajo povečanega povpraševanja po deratizaciji. "V primeru, da smo obveščeni o večjem številu glodavcev na posamezni javni površini, se za to območje dodatno naroči izvedba deratizacije," še dodajo.
Tudi NZLOH z namenom zmanjšanja števila glodalcev oziroma ohranjanja velikosti populacije na številu, ki je za sobivanje s človekom še sprejemljivo, izvaja preventivno deratizacijo. Postopek se ponavadi izvede v kanalizacijskem omrežju, bolnišnicah, domovih za starejše občane, šolah, vrtcih, obratih s prehrano in večstanovanjskih objektih.
Podgane prenašajo mišjo mrzlico
Poleg tega, da je marsikomu že ob srečanju s podgano neprijetno, je problematičen predvsem zdravstveno-varstveni vidik, saj lahko povzročajo materialno škodo in ogrožajo naše zdravje. Podobno kot ostali glodavci so namreč prenašalke t. i. mišje mrzlice. Bolezen se na človeka prenese prek vdihavanja virusa, prisotnega v izločkih glodavcev. Kasneje se lahko virus z okuženih iztrebkov prenese na hrano in vodo v okolici. Zaradi okužbe lahko posameznikom odpovejo ledvice in od pet do petnajst odstotkov obolelih oseb celo umre, piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Oboleli bolniki prihajajo iz podravske (32), jugovzhodne (14), posavske (4), osrednjeslovenske (3), savinjske (3), gorenjske (2), koroške (2), goriške (1), obalno-kraške (1) ter pomurske (1) statistične regije. Pri večini bolnikov je bil dokazan virus Puumala.
Kaj lahko storimo sami?
Za preprečevanje povečevanja populacije podgan in posledično okužb z virusom mišje mrzlice lahko veliko storimo že sami. Čeprav glodavci v kanalizacijskem omrežju ne živijo, se hodijo vanj prehranjevat, saj vedo, da tam najdejo hrano. Betonske cevi, ki sestavljajo večino ljubljanskega kanalizacijskega omrežja, zanje niso ovira, da pridejo do hrane. Prav glodavci so zato eden izmed razlogov, zakaj v straniščno školjko ali odtok ne smemo metati ostankov hrane. Več kot je hrane v kanalizaciji, hitreje se glodavci razmnožujejo.
Na NIJZ so zato pripravili nasvete, ki bi se jih prebivalci med opravljanjem (poklicnega) dela v naravi, ali pri bivanju v naravi in v domačem okolju morali držati. Pri tem je seveda ključna splošna urejenost in higiena okolja, kot so denimo pravilno ločevanje odpadkov, primerna higiena zbirnih mest zanje in preprečevanje divjih odlagališč.
Med drugim je pomembno, da poskrbimo, da se glodavcem prepreči dostop v hišo, živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, ne zlivamo ostankov hrane in odpadkov v straniščno školjko, ne poležavamo na golih tleh in skrbimo za higieno rok.
dezurni@styria-media.si
Ne morte kar takolele pobijati nedolžnih živalic. Kaj bo pa tina golobova rekla no?
Največ podgan je v kleteh polne gnilobe ,zlobe ,sovraštva in klevetanja . Ali ste se prepoznali domobranci ?
Rešitev: Subvencije za odprtje kitajskih restavracij.