Predlog zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank danes obravnava odbor DZ za finance in monetarno politiko, že v petek pa ga bo po nujnem postopku sprejemal DZ na plenarni seji. "S sprejemom zakona se mudi; če odločanje preložimo, se v tem času ne bo nič zgodilo in ta čas bo izgubljen," je finančni minister Janez Šušteršič odgovoril na opozorila opozicijskih poslancev, da so osnutek zakona prejeli šele ta teden; poleg tega ga spremljajo številne pripombe, zato naj se obravnava nadaljuje tudi še prihodnji teden.
O stroških čiščenja bančnih bilanc je minister povedal, da je slabih terjatev v slovenskih bankah za šest milijard evrov, od tega v najbolj izpostavljenih bankah za tri do štiri milijarde evrov. Obravnavani zakon daje državi pooblastilo, da za prevzem teh terjatev izda do štiri milijarde evrov poroštev, vendar Šušteršič upa, da ta meja ne bo dosežena. To pomeni povečanje javnega dolga za omenjeni znesek, kar predstavlja deset odstotkov bruto domačega proizvoda, ne pa tudi povečanja primanjkljaja, je dejal Šušteršič.
Arhar se strinja s Kranjcem
Po drugi strani sta tako guverner Banke Slovenije Marko Kranjec kot direktor Združenja bank Slovenije France Arhar pozvala, naj se s sprejemom zakona ne hiti. "Smiselno je o tem še razpravljati in se pozneje odločati, ne hiteti," je dejal Kranjec. Nepremišljeno sprejete rešitve bi namreč pozneje lahko povzročile več problemov kot sedaj navidezna upočasnitev tega procesa, je dejal.
Ob tem je zanikal, da bi šlo za nasprotovanja med finančnim ministrstvom in centralno banko. "Želimo zakon, ki bo prispeval k boljšim rezultatom tako bančnega sektorja kot delovanja te nove družbe," je dejal. Z zakonom se bo namreč ustanovila posebna družba, ki bo upravljala sklad, na katerega se bo v zameno za obveznice z državnim poroštvom preneslo slabe terjatve iz bank. A Kranjec se boji, da "bomo ustvarili neko ustanovo, ki ne bo upravljala, temveč delala čisto nekaj drugega". Vse banke v Sloveniji so trenutno solventne. Kapitalska ustreznost se sicer zmanjšuje in tendence niso dobre, vendar ni razloga za hitenje, je dejal Kranjec, ki je predlagani zakon označil za "masiven poseg v banke in strukturo lastništva".
Strinjal se je Arhar, ki je opozoril, da se s predlaganim zakonom ignorira zakon o bančništvu. V njem je namreč zapisano, kaj je treba storiti, če stvari ne funkcionirajo: kaj so dolžni storiti uprava, nadzorni svet, Banka Slovenije. Spomnil je, da je država izbirala ljudi v nadzorne svete in vprašal, kaj so delali ti ljudje vsa ta leta. Zakon o bančništvu prav tako vsebuje določbo, ki banki nalaga izboljšanje postopkov za izterjavo slabih terjatev. "To pa je to," je dodal.
Predlog zakona določa, da družba za upravljanje slabih terjatev ustanovi poseben sklad, ki ima možnost odkupa tistega premoženja bank, za katerega se presodi, da je slabo – torej slabe terjatve bank in pripadajoče premoženje. To bo sklad izvajal tako, da bo bankam v zameno izročil obveznice z državnim poroštvom. Slabe terjatve se bodo po Šušteršičevih besedah ovrednotile po realni ekonomski ceni, o čemer pa je Kranjec podvomil.
"Če zakon ne bo sprejet, ne bo mogoče narediti nič"
Šušteršič pričakuje, da bo zakon za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema, ki je v obravnavi v parlamentu, sprejet. Predlog zakona so v sredo dopolnili s predlogom, da izvršni direktorji družbe za upravljanje terjatev bank ne smejo biti funkcionarji političnih strank ali člani izvršne veje oblasti, je povedal.
Če zakon ne bo sprejet, ne bo mogoče narediti nič, je danes po seji vlade dejal minister in s tem zavrnil očitke opozicije o hitenju. Očitke, da bo vlada v novoustanovljeni družbi za upravljanje terjatev bank, ki bo upravljala poseben sklad, na katerega bodo prenesli slabe terjatve bank, lahko politično kadrovala, pa je zavrnil s tem, da je v predlog zakona vgrajena varovalka. Kot je spomnil, bodo v upravi družbe izvršni in neizvršni direktorji. Za izvršne direktorje predlagajo, da ne smejo biti iz vrst funkcionarjev političnih strank ali vlade, za neizvršne direktorje pa, da splošna prepoved, da ne smejo pripadati izvršni veji oblasti, zanje ne bi veljala. Ob tem je izpostavil, da vlada na svoja ramena pri sanaciji bank prevzema veliko odgovornost in da bo treba ta proces zelo natančno nadzirati.
"Ne predstavljam si, da bomo zdaj na razpisu iskalni neke neodvisne ljudi, ki jih nihče ne pozna, zato da bodo potem ta proces nadzirali in upravljali," je poudaril. Dodal je, da si želijo možnosti na ta mesta imenovati ljudi, ki bodo najbolj odgovorni, da ne bo šlo nič narobe. "To ne pomeni, da si predstavljam, da bodo vsi neizvršni direktorji neki funkcionarji," je dejal. Če bi bilo namreč kaj narobe, bi se vsi obrnili na vlado in zahtevali pojasnila, zakaj ni naredila ničesar, da bi napake preprečila, je prepričan.
Zatrdil je še, da si bo zelo prizadeval, da bodo tako med izvršnimi kot neizvršnimi direktorji ljudje, ki so kaj podobnega v tujini že počeli, in pojasnil, da se z nekaterimi o tem že pogovarjajo.
Na vprašanje, ali je treba predlog zakona res posredovati Evropski komisiji in ali drži, da bi se lahko reševanje bančnega sistema zato zavleklo za nekaj mesecev, je Šušteršič odgovoril, da so osnutke zakona tako v Bruselj kot na Evropsko centralno banko (ECB) že pošiljali in da so tudi že upoštevali nekatere pripombe. To po njegovih besedah ne pomeni, da zakona, ki ga bodo poslanci na plenarni seji DZ obravnavali v petek, "ne moremo sprejeti in začeti delati". Če se bodo kakšne rešitve v prihodnje izkazale za neustrezne, jih bodo korigirali, je napovedal.
Minister je očitke, da z zakonom preveč hitijo, zavrnil. Verjame namreč, da je čim prejšnji sprejem, če želijo začeti sanacijo bank, nujen. Pojasnil je še, da je koalicija predlagala vrsto dopolnil, ki sledijo pripombam zakonodajno-pravne službe DZ. Predlog zakona je danes obravnava parlamentarni matični odbor, v petek pa bo o njem odločal DZ.
