Snežni plazovi v Ljubljani

"Odgovoren je lastnik stavbe," so o primeru padca snega s strehe stavbe na človeka ali avtomobil povedali na Policijski upravi (PU) Ljubljana. Po do zdaj zbranih podatkih je padec snega letos na območju prestolnice lažje poškodoval enega človeka, eden pa se pri tem ni poškodoval. Primerov padca na avtomobil in s tem materialne škode je bilo 43, od tega skoraj polovica v središču mesta.

Pristojnosti za nadzor ni
Ko sneg na strehi ogroža, lahko policisti kraj le zavarujejo in obvestijo lastnika ali upravljalca zgradbe, da odpravi nevarnost, je razložila Maja Adlešič s PU Ljubljana.

Če pri padcu nastane škoda ali se kdo poškoduje, policisti ugotavljajo znake kaznivega dejanja, na primer poškodovanja tuje stvari ali povzročitve splošne nevarnosti.

Odlok ne velja več
Tudi inšpektorat Mestne občine Ljubljana (MOL) nima pristojnosti za nadzor snega na strehah, ki bi v primeru padca lahko bil nevaren. "Odlok o zimski službi, ki je določal način ravnanja v primeru nevarnosti padanja snega na javno površino in ukrepe, ni več v veljavi," je razložila Bogomira Skvarča Jesenšek, glavna inšpektorica na MOL. "V primeru prijave lahko lastnika ali uporabnika objekta obvestimo le na nevarnost, ki preti," je dejala. Na odseku za vzdrževanje so dodali, da mora po zakonu lastnik nepremičnine zanjo skrbeti tako, da z njo ne ogroža in ovira druge lastnine. "V tem primeru grajeno javno dobro, občinski pločnik in uporabnike teh pločnikov," pravi Lucija Breskvar z omenjenega odseka.

Z inšpektorata za okolje in prostor so odgovorili, da za sporočanje o nevarnosti zdrsa snega niso pravi naslov, ljudi pa v takšnih primerih usmerjajo na službe lokalnih skupnosti.

Občinske hiše s snegolovi
Snega z občinskih stavb MOL ne odstranjuje. Vse upravne zgradbe imajo namreč na strehah snegolove, ki preprečujejo zdrse, je razložil Miran Vratanar, vodja odseka za vzdrževanje upravnih prostorov. Stroškov z odstranjevanjem zato letos niso imeli.