Fotografijo na steklo je Puhar, ki se je leta 1814 rodil v Kranju, izumil le tri leta po izumu fotografije na posrebrene bakrene plošče – dagerotipije.
To je bilo, kot je za zurnal24.si povedala Nataša Robežnik iz iniciativne skupine za promocijo Janeza Puharja pri Gorenjskem muzeju, v tistem času veliko odkritje.
"Predvsem dve stvari bi pri tem izpostavila: kratek čas osvetlitve, kar je omogočalo slikanje portretov, in prava lega motiva (pri dagerotipijah je bila podoba v zrcalni legi)," razlaga Robežnikova.
"Bil je pomemben izumitelj, sploh ker je do rezultatov prišel na podlagi lastnih raziskovanj in s skromnimi možnosti za raziskovanje."
Godi se mu krivica
Ob tem dodaja, da bi lahko rekli, da se mu godi krivica, saj je bil, čeprav za uradnega izumitelja velja Francoz Abla Niepca De St. Victor, prvi izumitelj on.
De St. Victor je namreč o svoji fotografiji na steklo francosko Akademijo znanosti in umetnosti obvestil šele leta 1847, podrobnosti o postopku pa objavil šele leta 1848 oziroma pet do šest let za Puharjem.
"Dunajska Akademija znanosti in umetnosti, kjer je želel predstaviti in zaščititi svoj izum, je bila ustanovljena šele leta 1847, kar pet let po njegovem izumu.
Hkrati je izvedel, da je ugledna francoska Akademija znanosti in umetnosti za izumitelja fotografije na steklo razglasila Abla Niepca De St. Victorja, čigar postopek je bil veliko slabši (dolg čas osvetlitve, zrcalna lega).
Mogoče je bil za to kriv tudi sam. Glede na znane podatke se je z ljudmi rad pogovarjal o fotografiji, vendar pa nikoli ni nikomur popolnoma zaupal svojega postopka," pravi Robežnikova.
Skrivnosten postopek
O njem je sicer podrobno pisal tajniku dunajske akademije, a je v pismu dodal, da mu bo podrobnosti zaupal, ko se bosta srečala.
"Zato stroka domneva, da je del postopka ohranil kot izumiteljsko skrivnost."
Pred leti so tako postopek želeli ponoviti pri Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, a tudi zaman.
