Mesec maj je najbolj medoviti mesec v letu, a zaradi slabega vremena bo, kot kaže, pridelek bolj pičel. "Stanje je zelo slabo," pravijo pri Čebelarstvu Božnar. "Morali bi prvič točiti, a ne vem, koliko čebelarjev je že točilo".
Pol lanski dokaj dobri letini so obeti za letos slabši. "Kako bo to vplivalo na količino pridelanega medu, je težko govoriti," pravijo pri Božnarju. "Vse bo odvisno od vremena. Maja je bilo slabo, morali bi pobrati cvetlični med, kostanj pride kasneje."
Čebele marsikje nimajo dovolj hrane še zase, zato jim jo morajo dodajati. "Dodaten problem je bil, ker je bil februar zelo lep in topel," še pravijo pri Božnarju. "Ko je sonce in toplo, gredo čebele ven, ko ne bi smele."
Tudi pri Čebelarski zvezi Slovenije pravijo, da vreme v zadnjih tednih ne bo prineslo nič dobrega. "Onemogočilo je pridelavo cvetličnega medu in medu oljne repice ter do sedaj pridelavo akacijevega medu na območju Primorske," pojasnjuje Barbara Dimc s ČZS. "Zagotovo bo negativno vplivalo tudi na pridelavo na območju vzhoda in juga države, kjer je akacija sedaj v cvetenju. Poleg tega je dež onemogočal izkoriščanje gozdne paše, ki poteka vzporedno akacijevi."
Kakšna bo posledično cena medu ta trenutek še težko ocenijo. "Vsekakor bo manjša pridelava vplivala na ponudbo medu na trgu in zato na prilagajanje cen medu povpraševanju," pravi Dimčeva.
Panoga brez strehe nad glavo
Pridelava medu je seveda močno odvisna od narave. "Čebelarstvo je panoga kmetijstva in kot taka dejavnost brez strehe nad glavo," razlaga Dimčeva. "Tudi, če vse narediš prav in vložiš vse, kar je potrebno za uspešno delovanje, ima zadnjo besedo vreme, ki vodi celotno zadevo."
Slovenski čebelarji sicer v povprečju proizvedejo okoli 1800 ton medu. Najmanjšo pridelavo v zadnjih desetih letih so zabeležili leta 2014, največjo pa leta 2013. "Za manjši pridelek leta 2014 je bil glavni vzrok slabo vreme," pojasnjuje Dimčeva. "Podobno sliko imamo v letošnjem letu, zato upamo, da se vreme izboljša in omogoči boljšo pašo čebelam."
Eno boljših letin so beležili leta 2013, ko je bila prava zima in je omogočala čebelam zimsko mirovanje. "Temu je sledila lepa pomlad z počenim dvigom temperaturi in razvojem narave," razlaga Dimčeva. "Ob zadostni vlagi v tleh in primernih temperaturah je bilo fiziološko stanje rastlin odlično in takšna rastlina lahko ob ugodnem vremenu v času cvetenja veliko ponudi."
Dolgoročne prognoze odvisne od zdravega okolja
Proizvodnja medu se v zadnjih letih sicer nekoliko manjša, glavni vzrok pa so vse pogostejše vremenske neprilike, naravne nesreče, kot sta žledolom in vetrolom, ter monokulture v rastlinski proizvodnji.
Kakšna bo letošnja končna proizvodnja medu pri ČZS ne morejo napovedati, upajo pa na čimprejšnje izboljšanje vremena. "Dolgoročna prognoza za prihodnja leta ob zdajšnji sliki vsekakor ni obetajoča. Čebelarstvo bo v prihodnje pred velikimi izzivi," pravi Dimčeva. "Smo dejansko v času, ko čebele brez pomoči čebelarja ne morejo preživeti in zato je še kako pomembno, da se vsak posameznik zaveda pomena čistega in zdravega okolja."
V denarnici se pozna pri drugih proizvodih tudi brez slabega vremnena. Alpsko mleko je v Mercatorju dražje za več kot 8 procentov. Letna inflacija pa je 1,7 procenta. Koga farbajo.
Ja, kdor bo letos prodajal "Cvetlični med" vedite, da NI slovenskega izvora.