Letos vremenski pogoji kmetijstvu povzročajo velike težave, nobena izjema niso niti čebelarji. "Letošnja letina je izredno slaba; težave so nas začele pestiti že s spomladansko pozebo. Medu je izredno malo, akacijevega skoraj ni, ravno tako kostanjevega, gozdnega le v majhnih količinah," je zaskrbljen predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.
Končna ocena pašne sezone bo znana v nekaj dneh; zaključi se namreč s koncem avgusta. V kolikor bo sprejeta ocena, da so čebelarji prizadeti v primerljivi meri kot ostali pridelovalci v kmetijstvu, jim bo država priznala pomoč zaradi naravne nesreče.
Zakonodaja glede pomoči čebelarjem je v naši državi sicer še vedno neurejena, pravilnik je v pripravi že nekaj časa, a vlada je že junija sprejela predlog interventnega zakona o ukrepih za odpravo posledic aprilske pozebe v kmetijstvu, ki ureja postopke ocene škode ter nujne ukrepe za odpravo posledic pozebe.
Ukrepi so usmerjeni v neposredno finančno pomoč najbolj prizadetim in ogroženim kmetijskim gospodarstvom. Že takrat je bila sprejeta tudi odločitev, da bo pomoč čebelarjem odvisna od ocene škode, ki bo lahko ocenjena septembra. "Za nas je ključnega pomena to, da se čim prej zaključi končna ocena sezone, na podlagi katere bomo potem lahko ukrepali naprej."
V državi je preko 60 stalnih elektronskih tehtnic na čebelnjakih, ki stalno beležijo donose in porabo hrane. Na podlagi tega se naredi končna analiza sezone po vsej državi, pa tudi ocena, na katerih območjih so bili čebelarji prizadeti v večji meri in na kateri v manjši.
Bo med dražji?
Težave čebelarje pestijo že kar nekaj let zapored, zato se upravičeno zastavlja vprašanje, ali bodo čebelarji primorani dvigniti ceno medu. "Za zdaj Čebelarska zveza Slovenije ne razmišlja v tej smeri, morda bi cena lahko poskočila le za nekaj odstotkov. Razmišljanje, da je ob slabi letini potrebno potrošniku dvigniti ceno, zagotovo ni pravilno in ni na mestu. Konec koncev gre za naše zveste kupce in jih je potrebno ohraniti," poudarja Boštjan Noč.
Politika Čebelarske zveze Slovenije je že leta takšna, da se ob slabi letini cene drastično ne spreminjajo. Nekoliko višja cena medu tudi ne bi rešila letošnje ekonomike čebelarstva; tam, kjer so bili v največji meri slabši donosi, bo, poudarja Noč, res potrebna pomoč države. Tako kot v ostalih panogah kmetijstva.
Večja težava je v tem, da za slovenske potrošnike enostavno ne bo dovolj slovenskega medu. Že tako ga v državi pridelamo manj, kot ga pojemo, poudarja Noč. "Velika težava zagotovo nastopi takrat, ko našega medu poide in se na našem trgu znajde med, ki je neznanega izvora in tudi slabše kakovosti, kot so je naši potrošniki navajeni."
Čebelarska zveza Slovenije je v prejšnjem tednu gostila predsednika Apimondie, ki je našo državo obiskal zaradi njene kandidature za Svetovni čebelarski kongres leta 2021. Preverjal je predvsem pogoje; če bomo lahko zadostili kadrovskim, nastanitvenim in sejemskim zahtevam kongresa. Po besedah predsednik Čebelarsk zveze SLovenije je bil gost ob obisku navdušen in tudi zelo jasno izpostavil, da je srce svetovnega čebelarstva v Sloveniji. Pri naši kandidaturi ne vidi težav. Odločitev, kje bo kongres leta 2021 - za organizacijo kandidirajo še Rusija, Danska in Srbija - bo sprejeta do konca septembra.
Na voljo le četrtina?
Kot ocenjuje Boštjan Noč, bo letošnja letina zagotovo vsaj za polovico manjša od lanske. Poudari sicer, da je potrebno počakati na dokončno analizo, a hkrati doda, da ima kot eden največjih čebelarjev v državi občutek, da bo slovenskega medu letos pošlo še prej, kot običajno. Slovenec povprečno porabi dva kilograma medu na leto. "Slovenski čebelarji ob povprečni letini pridelamo nekje do 2.500 ton medu, tudi ob takšni letini je domačega medu bistveno manj od porabe. Letos se bojim, da ga bo le kakšna četrtina glede na porabo."
Slovenski čebelarji zaradi tega tudi zelo malo izvažajo, čeprav je njihov med izredno cenjen na širšem evropskem pa tudi svetovnem trgu. Za izvoz so v večji meri namenjeni čebelji izdelki z dodano vrednostjo, kot je cvetni prah, matični mleček, propolis in drugo.
Bojijo se pomladi
Letošnja suša ima ogromen vpliv tudi na začetek prihodnje sezone. "Zaradi sušnega poletja morajo čebelarji čebelam za hrano dodajati sladkor, ki ni enako kakovosten kot med. Čebele zato ne glede na čebelarjevo oskrbo nikoli ne bodo prezimile v takšni kondiciji, kot bi, če bi imele za hrano dovolj medu. Manj so odporne na razne viruse in podobne nevarnosti pozimi. Letos smo čebelarji porabili trikrat več sladkorja, kot v lanski sezoni. Skrbi nas, kako bo prihodnje leto," še izpostavi Boštjan Noč.
V času, ko je slaba čebelarska sezona, je bolj kot za med potrebno skrbeti za čebele. Julija in avgusta se namreč že ustvarjajo pogoji za prihodnjo sezono.
Ne se pustiti nategovati, takšni naslovi ponavadi pomenijo, da je tega izdelka preveč na trgu in ga ne morejo sploh prodati in s tem mu seveda nabijajo še višjo ceno za večji zaslužek.
"Slovenec povprečno porabi dva kilograma medu na leto", slovenski čebelarji ga pa pridelajo 2 tone in pol, precej visoka številka, bi rekel, marsikatera država na tem svetu sploh ne ve kaj je med ... ampak čebelarji imajo res problem, oz.… ...prikaži več čebele, meni se sicer zdijo bolj pomembne kot opraševalke, tist med, ok, kakšen liter na leto, ... ampak, opraševanje to rastline rabijo, so sicer še kakšni čmrlji pridni, ampak čebele so pa le čebele ... in čebelarstvo je izvozni artikel za slovenijo
Ne samo čebelarji tudi ostali pridelovalci slovenskih proizvodov bodo podražili izdelke ,čeprav bodo dobili od države subvencije za "naravno katastrofo" ! Bom malce zloben in zapisal,da si nekateri "znani" pridelovalci želijo naravni katastrof ,drugače ne bi zaslužili za toplo vodo… ...prikaži več ! Kupci smo največji poraženci v tej zgodbi saj vse skupaj dvakrat plačamo !