Ideja za izdajo knjige se je strokovnjakom s Čebelarske zveze Slovenije porodila pred približno enim letom, ko so razmišljali o tem, da bo 20. maj razglašen za svetovni dan čebel. Motilo jih je dejstvo, da mnogi ljudje ne bodo vedeli, zakaj so čebele tako pomembne, da potrebujejo svetovni dan. "S knjigo želimo odgovoriti prav na to vprašnje," nam je pojasnil Kozmus.
Knjiga je skupno delo 69 avtorjev iz 32 držav, natisnjena je na 352 straneh. Zakaj je tako obsežna?
Da je knjiga tako obsežna je razlog v tem, da smo v njej želeli predstaviti širši pomen čebel, ki ga imajo čebele na življenje ljudi, ne le opozoriti na vlogo opraševanja, ki nam zagotavlja eno tretjino vse hrane.
Zakaj takšen naslov in ali je res, da nas brez čebel ne bi bilo?
Čebele potrebujejo za obstoj podobne razmere kot ljudi. Čisto vodo, zrak, okolje ... Če bomo ljudje to okolje izgubili, spremenili, ne bodo izumrle le čebele ampak bo takšno okolje neprimerno tudi za preživetje ljudi.
Na svetu so okolja, v katerih čebele čedalje težje preživijo. Potrebujejo pomoč ljudi, čebelarjev, vendar včasih tudi to ni dovolj. Za preživetje čebel moramo ohraniti zdravo okolje in to mora biti odgovornost nas vseh, ker vsi lahko k temu pripomoremo vsaj delček. Črni scenarij bi bil že to, da v okolju ne bi imeli zagotovljenega brezplačnega servisa opraševanja, ki ga omogočajo čebele in ostali opraševalci, in bi to morali zagotavljati načrtno s prevažanjem čebel, oziroma opraševanje opravljati ročno. Seveda so mogoči še bolj črni scenariji, vendar upam, da do njih ne bo prišlo.
Kaj lahko vsi naredimo za to, da zaščitimo čebele?
To je lepo zapisano v knjigi, drugače pa lahko čebelam pripomoremo že s sajenjem medovitih rastlin in jim s tem pomagamo, da imajo več hrane, zlasti v brezpašnem obdobju, zmanjšamo uporabo pesticidov, podpiramo lokalne čebelarje z uživanjem lokalnega medu …
Zakaj so čebelarji tako pomembni?
Čebele v današnjih razmerah na mnogih področjih brez pomoči čebelarjev ne bi mogle preživeti v tolikšnem številu. V zadnjem obdobju čebele ogrožajo podnebne spremembe, novi škodljivci in bolezni in tu ima vsak čebelar veliko dela, da čebelam pomaga. Vse to pa na drugi strani od čebelarjev zahteva veliko znanja, zato se morajo čebelarji vseskozi intenzivno izobraževati, da lahko čebelam v teh razmerah čim bolje pomagajo. Čebelarjenje se je v zadnjih 20 letih toliko spremenilo, da čebelar z znanjem, ki ga je imel takrat, danes ne bi mogel uspešno čebelariti.
Je Slovenija v tej smeri dobro ozaveščena država v primerjavi s tujino?
Slovenski čebelarji so večinoma manjši čebelarji, ki imajo svoje čebele radi in jim zato veliko pomenijo. Večini čebelarjev ni najbolj pomembno, koliko jim bodo čebele omogočile prihodkov, ampak so zadovoljni že, če se jim pokrijejo osnovni stroški. Drugače je pri večjih čebelarjih, ki so prisotni zlasti v severni in južni Ameriki, ki imajo čebele predvsem zaradi gospodarskih interesov. To mislim da je tudi eden izmed pomembnih razlogov, da čebele v Sloveniji kljub vsem težavam, ki smo jim priča, tako množično pa le ne umirajo kot v nekaterih drugih zahodnih državah.
K temu mnogo pripomorejo tudi vse strokovne službe, ki jih zagotavlja država čebelarjem in po tej plati menim, da je Slovenija država, ki se najbolj zaveda pomena čebel na svetu. Razlika do ostalih držav je tudi v tem, da je v Sloveniji na 1000 prebivalcev kar pet čebelarjev in po tem kriteriju se Slovenija uvršča med najbolj čebelarske države na svetu. Upam, da bo navkljub vsem težavam, s katerimi se sooča slovensko čebelarstvo, to razmerje ostalo tudi v prihodnje.
anja.scuka@zurnal24.si
