"Klirinške hiše so zaostrile pogoje za kritje italijanskih obveznic, poleg tega pa se je pojavil strah, da bi se tudi v primeru Italije zgodili prostovoljni odpisi, denimo desetodstotni, zato se je marsikdo odločil za prodajo," je dvig zahtevanega donosa na sekundarnem trgu pojasnil Andraž Grahek iz KD Skladov.
Vsaka stvar je za kaj dobra
"Italijo se stiska in se jo še bo. Kljub temu je najboljši kritičen primer, saj ima pred plačilom obresti proračunski presežek; minus je torej zaradi plačila obresti. Presežek se da povečati z reformami, dolg pa je mogoče zmanjšati z odprodajami premoženja. Pritisk trga lahko pripomore k temu, da se v Italiji začne premikati," je optimističen Grahek. Italija sicer zaradi vse večjih pritiskov finančnih trgov namerava najkasneje do ponedeljka sprejeti načrtovani zakon o stabilnosti.
"Sem bolj pesimist"
"Če Italiji ne uspe sprejeti resnih ukrepov, pokojninske in drugih reform, imamo zelo veliko tempirano bombo. Italije zaradi obsega dolga ne bo mogoče reševati na podoben način kot Grčijo," pa meni ekonomist Dušan Mramor.
"Prepričan sem, da bodo branili neko normalno raven obresti, najbrž nekje med šest in osem odstotki. Evropa bo našla kupce za italijanske obveznice – če ne drug, bo to Evropska centralna banka (ECB). V izstop iz evroobmočja ne verjamem. Bankrot Italije je povsem neverjeten, to bi bilo tako, kot bi si Evropa odrezala roko. Gospodarstva so preveč prepletena. Pacienta je treba disciplinirati in ozdraviti. Vendar je bolezen nalezljiva, možnost za uspešno zdravljenje pa vsak dan manjše," dodaja Grahek.
Na vse ali nič – in hitro
Reševanja evra se je treba lotiti z vsemi sredstvi, kar pomeni bolj neposredno vlogo ECB, sicer takšnega evra ne bo več, pa je na prelomnost trenutka za STA opozoril ekonomist Mojmir Mrak. Čas za odločitev se po njegovem mnenju izteka.
Z Jankovičem in njegovim zadolževanjem bomo šli po isti poti.