"Opozorili so me, da je bilo zaradi te zadeve celo nekaj mrtvih," je dejal Franc Pukšič na pristojnem odboru državnega zbora, ki je na pobudo SLS začel razpravo o zastaranju postopkov v zadevi Satex. "Franc, ali se zavedaš, kam stopaš, so me vprašali," je dejal in dodal: "Rekel sem ne."
Po njegovih besedah imajo obdolženci v Sloveniji prevelike pravice, oškodovanci pa premajhne. "Obdolženci so gospodarji, oškodovanci pa hlapci," je dejal in poudaril, da ne verjame, da je do zastaranja procesa prišlo kar tako. "Nekateri so me opozorili, da se je leta 2008 spremenil zakon, ki je skrajšal rok za zastaranje," je izpostavil.
SLS od pravosodnega ministra zahteva, naj v štirinajstih dneh ugotovi, kdo je odgovoren za zastaranje, in ustrezno ukrepa. Poleg tega naj ministrstvo v enem mesecu državnemu zboru predstavi poročilo o zastaranju na slovenskih sodiščih v zadnjih petih letih ter ukrepe, s katerimi bo mogoče v prihodnje preprečiti podobne primere zlorab sodnih postopkov.
"Razprava je lahko koristna za vse," je dejal minister za pravosodje Aleš Zalar, ki se je udeležil odbora, in obenem opozoril na nevarnost, da bi udeležene v zvezi z nedokončanim kazenskim postopkom zaneslo v smer, ki bi jo lahko razumeli kot poseg v neodvisnost sodnega odločanja. Vzrokov za zastaranje kazenskih zadev po njegovih besedah ni mogoče iskati v preveliki obremenitvi sodnikov. Kot je ponovil, je od pristojnih institucij glede primera že zahteval poročila, da se ugotovi, kaj je v konkretni zadevi šlo narobe.
Nujne seje se je udeležila tudi mariborskega okrožnega sodišča Alenka Zadravec, ni pa bilo predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. Po pojasnilih predsednika notranjepolitičnega odbora Vinka Gorenaka zaradi tehničnih nesporazumov, ker ni "razumel, da bi bil vabljen". Seja se je zaključila ob 9.30 in se bo nadaljevala v sredo ob 10. uri.
Primer Satex, ena največjih posojilnih afer pri nas, je 18. novembra absolutno zastaral. Tožilstvo je mariborskemu okrožnemu sodišču predlagalo, naj kazenski postopek prekine in ne izda sklepa o zastaranju ter namesto tega sproži postopek na ustavnem sodišču. To naj presoja ustavnost tistega člena kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralni rok v obravnavani zadevi in je po njihovem mnenju v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom. Sodišče je predlogu sledilo in zadeva je zdaj na ustavnem sodišču.
