Ženska. Ob dnevu žena smo preverili, kaj ženske čaka čez deset let, če se bodo določeni trendi nadaljevali.
• Danes: 12. Na zadnjih državnozborskih volitvah (2008) so ženske predstavljale 13,3 odstotka izvoljenih. • 2020: 36? “Ob zadostni količini politične volje ter sprejetih dodatnih spodbudah in ukrepih upam, da bomo imeli vsaj 40 odstotkov poslank, občinskih svetnic in ministric,” pove Salecljeva. Morda bo družba zrela tudi za predsednico vlade, države, državnega zbora, doda.
Debelost na pohodu
Po ocenah poznavalke bosta čez deset let predebeli dve tretjini žensk. Imenovana ni želela biti, saj je napovedovanje nehvaležno in ob predpostavki, da se nič ne spremeni.
Je pa že zdaj vsaka peta petletna deklica čezmerno prehranjena, med mladostnicami pa je teh okoli 15 odstotkov, pravi Jana Govc Eržen, specialistka splošne medicine in nacionalna koordinatorica za preventivo bolezni srca in ožilja. Pri ženskah med 45. in 70. letom, pri katerih opravljajo preventivne preglede, je čezmerno prehranjenih 70 odstotkov, predebelih pa 30 odstotkov.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) bo do leta 2015 število čezmerno prehranjenih v svetu naraslo za 40 odstotkov, debelih pa bo 75 odstotkov več kot leta 2005.
Vsaka četrta depresivna
Čeprav uradnih statistik o tem ni, so velik problem tudi duševne motnje; po ocenah poznavalke jih bosta čez deset let imeli dve od petih žensk.
Kot ocenjuje Dragice Sternad, svetovalka za družinsko problematiko in motnje hranjenja, je depresivna vsaka četrta Slovenka. Specializantka psihiatrije Pika Bensa pa opozarja tudi na pojav anksioznih motenj, katerih število se po nekaterih ocenah približuje številu depresij.
V Evropi je depresivnih 17 odstotkov žensk (dvakrat več kot moških), na inštitutu za varovanje zdravja pa ocenjujejo, da pol primerov najbrž sploh nikoli ni diagnosticiranih, kar bi pomenilo, da je depresivna vsaka tretja ženska.
Zaradi duševnih in vedenjskih motenj po raziskavi SZO v Sloveniji prezgodaj umre ali v zmanjšani telesni zmogljivosti živi več ljudi kot zaradi bolezni srca in ožilja ter rakastih obolenj.
Duševno trpljenje je zagotovo družbeno sprejemljivejši način manifestiranja ženske stiske, meni antropologinja Nevenka Podgornik s fakultete za uporabne družbene študije. Dvojna kariera ženske – vzgoja otrok in skrb za dom ter obenem poklicna kariera – je za žensko obremenjujoča, jo izčrpuje in prispeva k njeni izgorelosti, pove Podgornikova. “Ob vsem tem ji konstrukt ženske 21. stoletja, ki uspešno opravlja več vlog in je hkrati dobro videti, je skratka popolna, ni v nobeno olajšanje,” pojasni.
Manj porok, starejše mame
Sicer pa se bo, kot nadaljuje sogovornica, povprečna starost ženske ob rojstvu otroka povišala; lani je na primer znašala že nekaj čez 30 let. “Mladi želijo imeti pred starševstvom zagotovljeno socialno in ekonomsko varnost,” še pojasni. Odločitve o ustvarjanju ali povečanju družine pa Podgornikova povezuje tudi z osebnimi zadržki in problematiko generacije nesamostojnih mladih odraslih.
Upad števila porok je povezan tudi z večjo mero svobodnega odločanja, kako si izkazati ljubezen in pripadnost, meni. “Pričakovati je, da se bodo posamezniki zato v prihodnje odločali za čim manj vezane oblike skupnosti,” sklene.
