Daleč najvišji so zaslužki v bankah v tuji lasti: Raiffeisen banki, Banki Koper in SKB, kjer so vodilni lani na mesec prejeli več kot 30 tisoč evrov bruto, v Hypu pa le nekaj manj. Med domačimi bankami je najradodarnejša Gorenjska banka, ki je Gorazdu Trčku za vodenje plačala dobrih 25 tisoč evrov na mesec.
Šef NLB Janko Medja je tretji najslabše plačani bančnik: za njim sta le Ciril Dragonja iz Factor banke in Dušan Grlica iz Hranilnice in posojilnice Vipava. Medja je zaslužil pol toliko kot prvi mož Hranilnice Lon Teodor Žepič. Lon ima 0,5-odstotni tržni delež, NLB pa skoraj 28 odstotkov trga.
Sindikati dali visoko plačo
Podobno kot šefi Abanke, NKBM in NLB zasluži šefica zadružne Deželne banke Slovenije (DBS) Sonja Anadolli, le da je DBS štirikrat manjša od Abanke in 13-krat manjša od NLB. V Banki Koper tudi najslabše plačani izmed sedmih članov uprave zasluži dvakrat več kot Medja. Visoko plačo pa je predsedniku uprave namenila tudi Delavska hranilnica, ki je v lasti sindikatov; Jože Stegne je lani zaslužil povprečno okrog 15 tisoč evrov bruto.
Probanka se skriva
V Probanki, ki se ji izteka rok za dokapitalizacijo, ki jo je zahtevala Banka Slovenije, posameznih plač ne razkrivajo, uprava pa je lani stala kar 866 tisoč evrov.
Nobenega smisla nima primerjati državnih bank z zasebnimi. Pri zasebnih njihovi lastniki vedo, komu in za kaj plačajo. To je njihova stvar in njihov problem, ki se javnosti ne tiče.