Okrožno sodišče bo predvidoma konec leta znova odločalo o spornosti modrega varčevanja, ki so ga potrošniki sklenili z NLB. Vrhovno sodišče je namreč razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča ter zadevo vrnilo v vnovično presojo na prvo stopnjo. Pri tem je podalo navodilo, da se morajo pri razsojanju poleg pogodbe upoštevati tudi brošura in informacije, ki jih je stranka dobila pred podpisom pogodbe.
Spomnimo: težava je nastala, ko so varčevalci z NLB sklenili petletno obročno varčevanje, pri katerem je banka obljubljala vsako leto višjo obrestno mero. Konkretno lestvico obrestnih mer je zapisala v brošurah, ki so jih varčevalci prejeli pri sklepanju pogodb, ni pa je vključila v pogodbo. V pogodbi je določila le, da se obrestna mera povečuje skladno s sklepom banke. Banka je nekaj časa pogodbo spoštovala, nato pa je februarja 2002 varčevalcem obrestno mero začela zniževati.
Poziv. Varčevalci, ki so pred letom 2004 pri Abanki sklenili dolgoročne varčevalne pogodbe, naj se javijo ZPS. Zaradi odločitve sodišča bo morala banka dvema komitentoma plačati 15 tisoč oziroma sedem tisoč evrov, ker pri depozitih ni spoštovala obljubljene obrestne mere.
Ne na podlagi letaka!
Trenutno je odprtih še 25 primerov; banka varčevalcem dolguje še od 400 do 2.300 evrov.
“Mi vztrajamo, ker bo imela ta odločitev posledice tudi pri drugih pogodbah na finančnem trgu. Še posebno so nam pomembna varčevanja za starost, ker ne moremo dopustiti, da bi se ljudje odločali o produktih na podlagi nekega letaka, dobili pa čisto nekaj drugega,” pojasnjuje šefinja Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin in dodaja, da ne gre več samo za to, da bi iztržili dodatne zamudne obresti. Na ZPS pa so povedali tudi, da tisti, ki niso tožili in so se po ponudbi banke odločili za zunajsodno poravnavo, ne morejo več tožiti. Denar bodo po njihovih besedah lahko dobili le še tisti, katerih zadeve so na sodišču še odprte.
