Slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor sta arbitražni sporazum o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško sklenila novembra lani.
Nato sta morali obe državi sporazum ratificirati, pri čemer se je hitro zapletlo. Hrvaška je namreč napovedala ločeno enostransko izjavo, po kateri Slovenija ne bi imela teritorialnega dostopa do mednarodnih voda.
Novembra letos sta si državi le izmenjali diplomatski noti brez dodatnih izjav in s tem je bil končan postopek ratifikacije sporazuma. Pahor je dan izmenjave not označil za "lep dan".
Od Poncija do Pilata po slovensko
Še hujši kot slovensko-hrvaški zapleti so bili zapleti znotraj Slovenije.
Prvič je ustavno sodišče odločalo o sporni vsebini točke 3a sporazuma. Presodili so, da neskladja z ustavo ni.
V aprilu smo bili priča ratifikaciji arbitražnega sporazuma v državnem zboru. V dvorani je bilo prisotnih le 48 poslancev (vsi so glasovali za), opozicijske SDS, SLS in SNS pa so glasovanje obstruirale.
referendumsko vprašanje"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?"
Vrhunec je razklanost politike, mnenjskih voditeljev in civilnih gibanj dosegla z oziroma tik pred referendumom. Za mišjo dlako so 6. junija zmago slavili podporniki arbitražnega sporazuma, "za" je na lističih obkrožilo 51,54 odstotka tistih, ki so glasovali.
Sodna pot arbitražnega sporazuma s tem še ni bila končana. Oktobra je znova romal na ustavno sodišče, ki je odločilo, da v neskladju z ustavo ni niti zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma.
Še mesec prej, torej septembra, je ustavno sodišče zavrglo zahtevo skupine opozicijskih poslancev iz SDS, SNS in SLS za zadržanje izvajanja arbitražnega sporazuma.
Hrvati niso nehali "nagajati"
Do trenutka, ko bomo končno vedeli, kje je meja med državama, bo preteklo še veliko vode. Postopki bodo začeli teči šele, ko bo Zagreb podpisal pristopno pogodbo z Evropsko unijo. To naj bi se zgodilo v drugi polovici leta 2011. Nato bo minilo še eno leto, preden bi lahko arbitražno sodišče začelo delovati, do njihove odločitve pa še vsaj dve leti. Za zdaj Slovenija intenzivno pripravlja svoj zagovor, nihče pa še ni imenoval arbitrov.
Odločitev arbitražnega sodišča je dokončna, kakšna bo, ne zna napovedati nihče.
Čeprav so se mejna razburjanja umirila, pa se provokacije nadaljujejo. V začetku decembra so tako Hrvati predstavili nov topografski zemljevid, na katerem je meja zarisana po sredini Piranskega zaliva.
Trdijo, da so zarisali mejo po črti, ki je izhodišče za pogajanje s Slovenijo. Ministrstvo za zunanje zadeve je napovedalo "ustrezen odziv", Marjan Podobnik, direktor Zavoda 25. junij, pa je tako risanje zemljevidov označil za "nadaljevanje politike izvršenih dejstev".