Mama, ki je šla čez pekel, da je ušla nasilju

Letos je mama več otrok z obsodilno sodbo dočakala enega izmed zaključkov po grozljivem izživljanju njenega moža nad njo in otroci. Spregovoriti se je odločila, saj želi, da bi se ostale žrtve lažje opogumile in nasilje prijavile res takoj, saj se "nasilnež nikoli ne spremeni in ustavi ga lahko le prijava". Opozarja pa tudi, da se za zaščito žrtev stori veliko premalo ...

"Jaz sem se res bala, da nas bo ubil. Še dobro, da nas ni. Od leta 2006 do 2013 se je moj mož A. F., ki ima dvojno državljanstvo – kosovsko in slovensko –  izživljal nad mano in otroci. Najprej sem se počutila otopelo in nemočno. Mož me je posiljeval, nosečo butal z glavo ob zid. Tako z vso močjo. Brcal me je, pljuval in lasal z vso močjo. Klofutal, tiščal za vrat … Nasilje se je vedno dogajalo vpričo otrok in tudi v javnosti. Enkrat me je nosečo zvlekel v grmovje in mi strgal spodnje hlače. Tulil je, da bo otročka iztrgal iz mene. Nasilje je bilo hujše, ko sem bila noseča. Nikoli ga nisem prevarala, vendar je bil bolestno ljubosumen."

Na policiji so na zapisnik ob prijavi posilstva risali kvadrat

Ko se je opogumila za prijavo – saj se je bala za življenje svojih otrok in sebe – pa jo je negativno presenetila policija na ljubljanskem Viču. "Ob prijavi posilstva lastnega moža so na policiji le risali kvadratek na list papirja, nato pa je policist rekel, da to nič ne spremeni včerajšnje prijave nasilja, ko je policija prišla na intervencijo. Nekaj dni sem čakala, da bi nas obiskal kriminalist. Pa se to ni zgodilo, zato sem šla ponovno na policijsko postajo in so mi rekli, da je vikend in da prostega kriminalista ni. Ovadbo sem naredila šele s pomočjo nevladne organizacije Združenje proti spolnemu zlorabljanju."

V Sloveniji je vsaka četrta fizično zlorabljena

Primer naše sogovornice, še zdaleč ni osamljen. Nacionalna raziskava iz leta 2010 je namreč pokazala, da v Sloveniji vsaka druga ženska od 15. leta doživi eno obliko nasilja nasilje. To je najpogosteje psihično. Vsaka četrta je bila fizično zlorabljena. Najpogostejše gre za duševno nasilje, nato telesno in premoženjsko ter omejevanje gibanja. Povzročitelji nasilja so v več kot 90 odstotkih moški.

Žrtve se skrivajo, storilci pa na prostosti

Naša sogovornica izpostavlja, da ni prav, da se policijo kliče šele po napadu in ne pri grožnjah, saj se nasilje vedno le stopnjuje. Iz psihološkega, na verbalno in nato fizično. Izpostavlja, da je nasilje potrebno prijaviti takoj, sicer se stopnjuje!

Ni prav, da se morejo ženske skrivati v varnih hišah in kriznih centrih, med tem ko nasilneži hodijo prosto naokoli, zaradi česar prihaja tudi do ponovitve nasilnih dejanj, pripoveduje in doda, da bi se nasilnežem moralo nujno odrediti takojšen pripor. Njenemu možu po prijavi ni bila izrečena niti prepoved približevanja. 

"Policija mora in ukrepa takoj"

Na vprašanje, zakaj je na kriminalista potrebno čakati več dni, na policiji pravijo, da konkretnega primera ne poznajo in ne morejo komentirati, a poudarjajo, da je in mora biti odziv policije na prijavljeno nasilje, kakršno koli, še posebej pa nasilje v družini, takojšen. "Gre za primere, ki jih obravnavamo prioritetno in tukaj čakanje nekaj ur, kaj šele dni, ni sprejemljivo," je na tiskovni konferenci o nasilju izpostavil Alojz Sladič iz sektorja splošne policije.

Vsak policist lahko tudi izreče 48-urno prepoved približevanja, nato pa o podaljšanju te odloča preiskovalni sodnik. Tretjina storilcev prepoved prekrši.

 Več letno brutalno nasilje: pogojna kazen

A. F., ki je nad svojo ženo več let zaporedoma izvajal brutalno nasilje vpričo otrok, je bil obsojen na pogojno kazen. "Izsiljeval me je tudi pred začetkom sodne obravnave. Pol ure po tem ko je bil obsojen, mi je zazvonil telefon, a mu nisem pustila končati," je povedala ženska, ki je izkazala neizmerno moč in samozavest, da se je prebila skozi dolgotrajne birokratske mline in sodne postopke.

"Če od prijave do sodnega postopka preteče dve leti, žrtev ravno okreva, nato pa se more zopet soočiti z nasilnežem. Samo to ni tako grozno, kot to, da je ta človek še vedno na prostosti."

"Pred sodno obravnavo me je izsiljeval naj greva k notarju, kjer bi morala pričati, da ni kriv," pravi in ob tem izpostavi, da je na koncu dobil le neko štempiljko, da je kriv. Le kos papirja, s pogojno kaznijo. "Ne zdi se mi prav, da se se ob življensko ogrožujočem nasilju odredi le pogojna kazen, kazen bi morala biti vsaj minimalen zapor."

"Otroci so vedno največja žrtev nasilja"

"Otroci so vedno največja žrtev nasilja. Ženska lahko reče, da gre stran, čeprav ji nekdo grozi. Otroke je treba najbolj zaščitit. Mož nam je vsem grozil, da nam bo glavo razbil in nas obesil. Zmerjal nas je. Na novorojenko je tulil, da jo bo zadušil. V porodnišnici me ni niti enkrat obiskal. Klical me je, kaj tam počnem in naj pridem domov. Ko me je mama pripeljala domov, me je pretepel."

Oče otrok zaenkrat ni plačal nobene preživnine, "niti pet evrov ne". V skladu z zakonom so mu omogočeni nenadzorovani stiki, a po otroke zaenkrat še ni prišel. Njihova mama pravi, da tudi ni seznanjena, da bi bil napoten, na kakšno terapijo za nenasilno komunikacijo. Zdi pa se ji nujno, da bi tudi otrokom nudili, kakšno pomoč ali terapijo, ki bi jim pomagala pri rehabilitaciji.

"Včasih sem stopila na balkonska vrata in kričala. Krvava sem bila in polomljena, a tega nihče ni prijavil. Nasilje se je dogajalo vpričo otrok. Popolnoma je uniči njihovo otroštvo," je izpostavila mama, ki jih večino časa vzame tekanje od enega otroške specialista do drugega. "Ogromno ljubezni in truda sem vložila, da napredujejo," nadaljuje in doda, da še leto ali dve, pa bodo iz najhujšega.

Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo - žrtev, priča, otrok, mladoletnik …  Vsakršno vrsto nasilja prijavite policiji. Pri tem vam lahko pomagajo tudi nevladne organizacije, kot so SOS telefon, Ženska svetovalnica, Združenje proti spolnemu zlorabljanju ali Beli obroč.