"V zatočišče sem se umaknila, ker sem bila čisto na dnu in nisem več videla nobenega drugega izhoda," je povedala ena od žrtev nasilja, ki se je obrnila na društvo SOS telefon. Mož jo je več let vsakodnevno zmerjal in žalil: "Da nisem za nobeno rabo, da od mene nič ni, da sem prasica in kurba."
Nasilje se je stopnjevalo, mož je vpričo otrok metal krožnike v steno in uničeval pohištvo. "Tudi udaril me je nekajkrat. Če se mi je pojavila modrica, sem ljudem govorila, da sem nerodno padla po stopnicah." Ker ni imela ničesar več za izgubiti, je s pomočjo zatočišča in centra za socialno delo s šestmesečno hčerko ušla nasilju.
Praksa vse slabša
Po podatkih urada za enake možnosti je 56,1 odstotka žensk od dopolnjenega 15. leta doživela eno od oblik nasilja. Najpogosteje je to duševno nasilje, nato telesno in premoženjsko ter omejevanje gibanja. Povzročitelji nasilja pa so v več kot 90 odstotkov moški.
Slovenski policisti so lani sicer našteli 125 prijav kaznivih dejanj nasilja v družini manj kot leto prej (1.917), vendar nevladne organizacije opozarjajo na vse slabšo prakso dela na policiji, centrih za socialno delo in sodiščih. Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo, je poudarila, da vse več žensk zaradi slabih izkušenj z ustanovami s temi noče imeti več opravka.
Strokovnjaki, ki naj bi žrtvam pomagali, delijo odgovornost za nasilje med žrtev ali storilca. Nekateri ne prepoznajo niti nasilja nad ženskami, še opozarjajo nevladne organizacije.
Po lani sprejetem kazenskem zakoniku grožnje niso več preganljive na predlog, ampak na zasebno tožbo, je dejala Zabukovec Kerinova. Ženske morajo tako same plačevati odvetnike, če želijo preganjati storilce, ki jim grozijo.
