Tekstilna industrija ima velik vpliv na okolje v vseh procesnih fazah, tako pri pridelavi oziroma predelavi surovin kot tudi pri porabi vode, kemikalij in energije. Po nekaterih podatkih je tekstilna industrija druga največja onesnaževalka sveta. "Ker so količine proizvedenih in kupljenih oblačil vse višje, postaja posledično vse večji tudi problem tekstilnih odpadkov," opozarja Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja.
Dodaja, da je v državah EU količina kupljenih oblačil v nekaj desetletjih narasla za 40 odstotkov, medtem ko se manj kot polovica rabljenih oblačil ločeno zbere za ponovno uporabo, le odstotek pa se reciklira v nova oblačila. Za povrh je, pravi sogovornica, kar 70 odstotkov naših oblačil sintetičnih, izdelanih iz fosilnih goriv, kar predstavlja pomemben vir mikroplastike v okolju. "Po naših podatkih iz leta 2019 vsak Slovenec v povprečju zavrže okrog 12 kilogramov oblačil," poudari Katja Sreš.
Velja ocena, da v EU letno zberemo med 1,7 in 2,1 milijona ton odpadnega tekstila, so pa razlike med regijami precej velike – v Latviji se zbere približno 0,3 kilograma na osebo, na Flamskem pa 8,3 kilograma na osebo. Kako je pri nas? "V Sloveniji smo v 2022 zbrali približno dva tisoč ton tekstilnih odpadkov in oblačil, kar nanese okrog kilogram na osebo," pojasni sogovornica.
Find more statistics at Statista
Za oblačila bodo odgovorni proizvajalci
Problematično tekstilno industrijo vsaj v EU v kratkem čakajo veliki pretresi, povezani z zelenim prehodom. Predlog spremembe direktive o odpadkih namreč prinaša pomembne novosti tudi na področju ravnanja z odpadnim tekstilom. Po novem bodo proizvajalci tekstilnih in obutvenih izdelkov odgovorni za zbiranje in financiranje ravnanja z odpadnim tekstilom, kar vključuje tudi sistem razširjene odgovornosti proizvajalca (PRO).
"V praksi to pomeni, da bodo morali proizvajalci organizirati zbiranje odpadnega tekstila in poskrbeti za njegovo nadaljnjo obdelavo, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, socialnimi podjetji in podjetji za ravnanje z odpadki," pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).
Katja Sreš ocenjuje, da bo dodatna odgovornost proizvajalca srednjeročno pomenila več dela na večji krožnosti tekstila, od boljšega ločenega zbiranja, večjih kapacitet za mehansko recikliranje do boljše zasnove samih izdelkov in izbire vlaken. "Socialna podjetja in komunale, ki se trenutno ukvarjajo s pripravo na ponovno uporabo, se bodo lahko v tem segmentu okrepili. Najbrž si lahko obetamo tudi omejitve hipermode kot v Franciji in drugih državah, saj gre ne le za okoljsko sporne prakse, ampak tudi za nelojalno konkurenco," je prepričana.
Burberry burned $36,500,000 of clothes in one year.
— Hosun (@hosun_chung) November 11, 2024
Not because they couldn't sell them.
Because they didn't want YOU to have them.
The disturbing truth about luxury's dirtiest secret🧵 pic.twitter.com/jdvgFiRQPE
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) pravijo, da želijo prispevati k ozaveščanju nujnosti odmika od hitre mode ter obenem nuditi podporo slovenskim modnim oblikovalcem, zato podpirajo dogodke, kot je denimo Ljubljanski teden mode. "Zavedamo se namreč, da je industrija hitre mode eden največjih onesnaževalcev na svetu, ki prispeva kar okoli 10 % globalnih emisij CO₂."
Trgovine z rabljenimi oblačili: Unikatni in kakovostni kosi za razmeroma ugodno ceno
Pri podaljševanju življenjske dobe tekstilnih izdelkov veliko vlogo igrajo trgovine z rabljenimi oblačili, ki so tudi v Sloveniji med potrošniki vse bolj priljubljene.
Katarina Zuccato, navdušenka nad vintage modnimi kosi in redna obiskovalka trgovin z rabljenimi oblačili, pravi, da je razlogov za obisk tovrstnih trgovin več. Kot ljubiteljica mode se navdušuje nad unikatnimi kosi, ki jih lahko najde le v trgovinah z rabljenimi oblačili. Po njenih besedah sicer kakšnega bistvenega prihranka ni, včasih so namreč "vintage" kosi dražji kot njihove kopije iz tekstilnih trgovskih verig.
So pa t. i. "second hand" trgovine pravo nasprotje hitre mode, pravi Katarina Zuccato, saj so v svoji osnovi zelene, velikokrat pa v njih najde kose oblačil, ki so hkrati občutno bolj kakovostni v primerjavi s kosi, ki jih prodajajo v veleblagovnicah.
Kljub temu določene kose še vedno kupuje v klasičnih trgovinah. "Še posebej težko je pri nas dobiti primerne rabljene čevlje, v klasičnih trgovinah kupujem tudi osnovne kose, kot so denimo bombažne majice ali kavbojke, pa seveda spodnje perilo," našteje.
Ponudba v trgovinah z rabljenimi oblačili je po njenem opažanju v Ljubljani vse večja, vendar še vedno zaostaja glede na tujino. "V ZDA ali Veliki Britaniji imajo velika skladišča, kjer lahko najdeš nešteto vintage kosov, medtem ko gre v Sloveniji zaenkrat večinoma za manjše trgovinice," pravi sogovornica.
Kljub vse večji priljubljenosti med mladimi pa se trgovine z rabljenimi oblačili še vedno soočajo s številnimi predsodki, denimo da oblačila niso čista ali so strgana. Katarina Zuccato pravi, da so oblačila z napako v trgovinah ustrezno označena, je pa tudi sama že imela negativno izkušnjo s trdovratnim madežem - vendar bolj po lastni krivdi. "Kupila sem "vintage" kos, ker mi je bil res zelo všeč, čeprav je imel madež. Prepričana sem bila, da mi ga bo doma uspelo odstraniti, a je bil preveč trdovraten. Če bi se mi kaj takega zgodilo v klasični trgovini, bi kos enostavno zamenjala, v tem primeru pa sem pač zapravila denar, nakup je bil zgrešen. A s tem sem se sprijaznila in mi to ne uniči celotne izkušnje, temveč zgolj vzamem v zakup, da se mi lahko kaj takega zgodi še kdaj in sem zato bolj pozorna na oblačila, ki jih kupujem," sklene.
V Tušu takšnih načrtov nimajo, v Aleji podpirajo idejo, v Sparu so naredili prve korake, v BTC-ju že dve trgovini
Humana, mednarodna veriga trgovin z rabljenimi oblačili, ima pri nas štiri trgovine, tri v Ljubljani in eno v Kranju, povsod po državi pa imajo postavljene tudi zabojnike za rabljena oblačila. Med ključnimi prednostmi rabljenih oblačil izpostavljajo unikatnost, zmanjšanje količine odpadnih voda in kemičnega onesnaženja, pa tudi dostopnost visokokakovostnega blaga po nizkih cenah.
Manjše trgovine z rabljenimi oblačili lahko najdemo tudi v centru večjih mest po Sloveniji, ponudba rabljenih oblačil se širi tudi po spletu.
Medtem pa večji imajo igralci na trgu o njih deljeno mnenje.
Tuš denimo v svoji mreži nima tovrstnih trgovin, niti nimajo v načrtu, da bi jih v kratkem uvedli. "Naša ponudba je osredotočena na širok nabor izdelkov za splošno potrošnjo s poudarkom na svežini in kakovosti. Pri tem smo še posebej pozorni na ponudbo za upokojence in mlade družine. Ob tem podpiramo tudi slovenske pridelovalce in predelovalce, ki imajo s svojimi izdelki pomembno mesto na naših prodajnih policah," pojasnjujejo.
Medtem so v Sparu naredili korak dlje na področju tekstila in kupcem ponudili različne možnosti, da spremenijo svoje navade in začnejo z rabljenim tekstilom ravnati bolj trajnostno. Pred nekaterimi njihovimi trgovinami in centri so že nekaj časa na voljo zabojniki za zbiranje rabljenega tekstila različnih ponudnikov. Letos julija so se povezali še s slovenskim podjetjem Ekotekstil, ki podpira zbiranje in kroženje rabljenega tekstila, in pred šestimi trgovinami Spar postavili dodatne zbiralne zabojnike za rabljen tekstil.
Vse od postavitve Ekotekstilovih zabojnikov do danes se je v njih zbralo že za približno 6 ton tekstila, pravijo v Sparu.
V oktobru so se povezali s slovenskim socialnim podjetjem Knof, katerega glavno poslanstvo je razvoj, proizvodnja in prodaja rešitev, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek odpadkov. "Pred trgovino Interspar Park Center v Kopru smo podprli šiviljsko delavnico, na kateri so sodelujoči s pomočjo predstavnikov Knofa dali rabljenemu tekstilu novo priložnost. V trgovinah v Novem mestu, Sevnici, Brežicah in Litiji pa bodo predstavniki Knofa v oktobru in novembru delili prazne kartonske škatle oziroma t.i. KNOFcycle škatle, kamor lahko kupci zapakirajo svoj rabljen tekstil in ga vrnejo podjetju Knof. V zameno za donacijo oblačil bodo prejeli vavčer za nakup njihovih izdelkov," še pojasnijo sogovorniki s Spar Slovenija.
Tudi družba BTC aktivno podpira različne trajnostne projekte in prakse ter sodelujejo z različnimi organizacijami in zavodi, kjer spodbujajo iniciative, kot so tudi »second-hand« trgovine z rabljenimi oblačili in pohištvom.
18. do 19. oktobra 2024 pa je v BTC Cityju Ljubljana potekal Festival nakupov in zabave, ki je obiskovalce spodbudil k skrbi za okolje in k razmišljanju o tem, kaj lahko na tem področju naredijo sami. Med drugim so potekale delavnice kapsulne garderobe z Rebecco Gliha in Nino Burazor, ki so bile namenjene učenju, kako kreativno uporabiti oblačila iz druge roke in jih dopolniti s pravim make-upom. Na Knofovi šiviljski delavnici so lahko obiskovalci lastna oblačila ali oblačila iz pop-up trgovine osvežili s pomočjo šivilje. Iz neuporabnega oziroma recikliranega tekstila so na delavnici lahko ustvarili unikatne izdelke. Potekala je tudi izmenjevalnica otroških oblačil in igrač, pop-up kotički socialnega podjetja Knof in second hand trgovine Timar pa so bili namenjeni odkrivanju mode "iz druge roke".
Nekaj podobnega bi lahko načrtovali tudi s tehniko. Popravi in uporabi. Tu bi lahko EU, če bi ji zdravo okolje res kaj pomenilo, storila največ. Na primer, predpisala precej daljšo obvezno garancijsko dobo - recimo 10 let. Dvomim, da bi… ...prikaži veči se proizvajalcem še izplačala proizvodnja tako kratkotrajno delujočih izdelkov, kot jih imamo danes. Seveda bi bili izdelki dražji, prav zato pa bi si jih plebs kupoval tudi mnogo pametneje - in redkeje.
Spet bomo morali plačevati nekaj kar ne podpiramo. Kaj če bi že enkrat naredili referendum, glede podpore neumne zelene politike, pa se bi potem uveljavili takšni neumni ukrepi. Kako so ljudje neumni, da si sploh ne pridejo gor, kako drago… ...prikaži več živimo zaradi zelene politike. Potem pa še pogledaš velikost Evrope, pa vidiš, da mi skoraj nič ne vplivamo na svet. Grenimo si pa življenje sami sebi.
na gorenjskem ima že vsak zbirni center tudi svojo trgovino s "stvarmi", ki jih ljudje zavržejo. in tam se lahko kupi vse od elektronike, do športne opreme, tekstila, orodja, itd. je pa takole, beckham ima svoje gate in vsake gate… ...prikaži večte nosi samo en dan in jih potem zavrže. "slavni" imajo tudi idejo da se smejo pokazat samo enkrat v istem kosu oblačila. no in to gre dol na rajo. bog ne daj da bi nosil srajco, ki je bila v modi lansko leto. bi imel že probleme, da me ne bi peljali v kakšno ustanovo.