Čeprav so v Študentski organizaciji Slovenije pred časom povedali, da so za boj proti malemu delu namenili le 1.600 evrov – za tiskanje zloženke –, kaže, da je šlo za zbiranje podpisov za referendum o tem zakonu precej več študentskega denarja.
Publikacija. Publikacija ministrstva za delo Malo delo – Komu je namenjeno in katere pravice prinaša? je bila izdana v sto tisoč izvodih, za izdelavo pa je bilo porabljenih 6.270 evrov (brez DDV).
Kampanja. Ministrstva so v zvezi s svojim delom dolžna informirati državljane. Po veljavni zakonodaji pa ministrstvo ne more biti organizator referendumske kampanje; ne more torej izvajati dejanj, ki bi imela namen vplivati na odločanje volivca pri glasovanju na referendumu, in za kampanjo tudi ne more namenjati proračunskih sredstev.
Aktivisti študentskih klubov, ki so v sodelovanju z Gibanjem za dostojno delo in socialno družbo zbirali podpise za referendum, so bili v nekaterih klubih plačani.
“Imeli smo navodilo, naj rečemo, da smo prostovoljci,” nam je zaupal eden od plačanih zbiralcev podpisov.
Kot nas je obvestil študent M. V. (polno ime hranimo v uredništvu), pa je Agencija 101 v lastni bazi sodelavcev iskala ljudi, ker se "v januarju 2011 obeta veliko dela na posebnem projektu".
Kvaziprostovoljci
Agencija 101 je na sestanek (27. decembra v Zagorju in Novem mestu) povabila tudi M. V. Kot je povedal, so jim na sestanku predstavili, da bodo za zbiranje podpisov plačani 4,5 evra na uro oziroma 1,3 evra na zbran podpis, vendar pod pretvezo prostovoljnega dela.
Peter Vidmar, direktor agencije, je pojasnil, da so študente iskali za lastne stalne akcije promocije in pospeševanja prodaje. Na naša nadaljnja vprašanja, ali je šlo res za zbiranje podpisov in kdo je bil naročnik, odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli.
Nekdanji solastnik Agencije 101 je Marko Hozjan, ki je zdaj predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Svoj delež je sicer septembra 2009 prodal.
Kdor hoče, lahko plača
Ali so ljudje, ki zbirajo podpise, plačani ali ne, je stvar organizatorja, saj zakonodaja ne daje posebnih navodil, je povedal Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Po podatkih e-Študentskega servisa so različni naročniki lani sicer ponujali od dva do pet evrov in stimulacijo za zbiranje podpisov za referendum ali njegovo pobudo.
"S tem se nismo strinjali"
Pridno zbiranje podpisov bo pomenilo tudi več denarja iz pridnostnega sklada za študentske klube. Pred kratkim so namreč k 20 merilom, po katerih delijo denar, dodali še enega s skupnim naslovom malo delo. Največ točk prinaša uspešnost pri zbiranju podpisov.
“Gre za demokratično sprejeto odločitev, ki jo v našem klubu spoštujemo, čeprav se z merilom nismo strinjali, saj se nam ne zdi pravi način spodbujanja klubov, njihovih članov in drugih k premisleku o ustreznosti zakona o malem delu,” je povedala Ana Šalgaj, predsednica Kluba študentov občine Koper (KŠOK). Podpise je sicer zbiralo deset aktivistov KŠOK, plačila za to pa niso prejeli, prav tako ne celjski študenti.
V Klubu študentov Kranj in Tržiču pa so jih plačali. “Časi so taki, da ljudje za svoje delo dobijo plačilo. Tudi novinarji dobijo plačilo, da napišejo članek,” je pojasnil Andraž Šiler, predsednik kranjskega kluba, v katerem se z merilom pridnostnega sklada prav tako ne strinjajo.
