Leto političnih in družbenih sprememb

Štirje od petih pod streho

V prvi polovici leta je vlada sprejela zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim je posegla tudi v plače javnih uslužbencev. Manj uspešna so bila nato pogajanja za spreminjanje ustave, saj ji kljub začetnemu soglasju parlamentarcev vanjo ni uspelo zapisati ne fiskalnega pravila ne sprememb referendumske zakonodaje. Zato se je že zdelo, da bodo o treh od petih ukrepov, ki si jih je vlada zastavila za cilj v tem letu, na referendumu presojali ljudje. Vendar najprej dveh ni dovolilo ustavno sodišče, tretjo pobudo pa so umaknili pobudniki sami. Vlada je tako dobila zeleno luč za ustanovitev slabe banke in Slovenskega državnega holdinga, veljati pa bosta začela tudi proračuna za leti 2013 in 2014. Ker so poslanci potrdili tudi pokojninsko reformo, je za zdaj neuresničen samo peti cilj – reforma trga dela. Usklajevanja zanjo naj bi se končala januarja, ko bodo o njej odločali poslanci.

Boštjan Tacol

Šest mrtvih, številni ranjeni

Najhujša balonarska nesreča pri nas se je zgodila 23. avgusta malo pred 8. uro v bližini Iga med pristajanjem balona. V njem je bilo 32 ljudi, štirje so umrli na kraju nesreče, dva pozneje v bolnišnici, številni so bili huje poškodovani. Poročilo o nesreči razkriva, da pilot ni imel veljavne licence, podjetje Balonarski center, ki je organiziralo let, pa ni imelo potrebnega spričevala letalskega prevoznika. Prav tako ga niso imeli vsi drugi ponudniki komercialnih poletov z baloni v Sloveniji.

Prva zlata Slovenka

Na olimpijskih igrah v Londonu, ki so potekale od 27. julija do 12. avgusta, si je kot prva Slovenka v zgodovini zlato kolajno okoli vratu nadela judoistka Urška Žolnir. Zmagala je v kategoriji do 63 kilogramov. Poleg nje so se v Slovenijo z odličji vrnili metalec kladiva Primož Kozmus (srebro), strelec Rajmond Debevec (bron) ter veslača Iztok Čop in Luka Špik (bron).

Prve tajkunske obsodbe

Štiri menedžerje, ki so nekoč veljali za vplivnejše, so doletele zaporne kazni zaradi koruptivnosti, zlorab položajev in oškodovanja podjetij, ki so jih vodili. Najprej je konec marca ljubljansko sodišče po dolgoletnih policijskih in sodnih postopkih obsodilo nekdanje gradbene barone Ivana Zidarja, Hildo Tovšak in Dušana Črnigoja zaradi podkupovanja državnega uslužbenca za posel na brniškem letališču leta 2008. V začetku septembra pa je sodišče po le dobrih štirih mesecih sojenja obsodilo še nekdanjega šefa Merkurja. Obsojen je na pet let zapora, kar je za zdaj najvišja kazen, ki jo je sodišče doslej kadarkoli izreklo kateremukoli od tajkunov, ki so se že znašli v policijskih ali sodnih postopkih.

Učinki še niso vidni

Kljub visokoletečim načrtom, da bo Evropska prestolnica kulture (EPK) dodobra spremenila mesto, temu danes ni tako. Mariborčani niso dobili obljubljenega centra Maks, kjer bi dobila prostor tudi nova umetnostna galerija, začela se ni niti gradnja nove knjižnice. Učinki EPK bodo vidni šele v prihodnosti, pravijo pri Mariboru 2012.

Prvič na vrhu tudi Slovenec

“Neverjetno. Toliko smo prestali skozi sezono. Res je dobro biti prvak! Počutim se tako ponižnega. Užival sem vsako sekundo tega čudovitega potovanja!” je po zmagi v finalu lige NHL dejal Anže Kopitar. Ta je postal prvi Slovenec, ki je dvignil Stanleyjev pokal. Hrušičan je v končnici najmočnejše hokejske lige na svetu zbral osem golov in 12 podaj ter bil s soigralcem Dustinom Brownom tudi prvi strelec končnice, njegove predstave pa so kljub zgodnjim jutranjim uram spremljali tudi številni slovenski ljubitelji športa. Na Hrušici se je tako ob spremljanju posameznih tekem velikega finala, kjer so poleg Kraljev iz Los Angelesa zaigrali Hudiči iz New Jerseyja, zbralo nekaj tisoč ljudi.

Tudi v rednem delu sezone je bil napadalec med najboljšimi v ekipi Los Angeles Kings. Odigral je vseh 82 tekem in zbral 76 točk (25 golov, 51 podaj).

“Gotovi so!”

Konec leta je Slovenijo zajel val protestov proti oblasti, izkoriščanju in korupciji. V enem mesecu se je v 21 mestih zvrstilo 46 protestov, ki se jih je udeležilo več kot 75 tisoč ljudi. Prvi so se na ulice podali v Mariboru, kjer je proteste proti zdaj že nekdanjemu županu Francu Kanglerju sprožila postavitev radarjev v za protestnike spornem javno-zasebnem partnerstvu. Protesti so pod geslom Gotof je, ki so ga posvojili in v svoje narečje spremenili protestniki po vsej državi, hitro dobili širše dimenzije. Ljudje so na njih opozarjali na nedelovanje pravne države in nasprotovali politiki zategovanja pasov. Rodile so se številne iniciative, ki predlagajo alternativne modele družbe ter postavljajo sezname zahtev. Protesti so spontani, brez voditeljev, pobude zanje pa se oblikujejo na družabnem omrežju Facebook. Protesti v Kopru, Jesenicah, Ljubljani in Mariboru so se nekajkrat sprevrgli tudi v obračune policije s protestniki. Na protestih so uporabil solzivec, prvič v zgodovini je bil pri nas uporabljen tudi vodni top. Okoli tristo ljudi je bilo v enem mesecu pridržanih, blizu sto ranjenih. Po novem letu se napovedujejo novi protesti.

Uspešni tudi v krizi

Podjetnik Igor Akrapovič za letos pričakuje do 17-odstotno rast prihodkov, načrtuje pa tudi odprtje obrata v Črnomlju. Letalo virus iz podjetja Pipistrel Iva Boscarola je s pilotom Matevžem Lenarčičem obkrožilo svet.

Več kot 200 milijonov evrov škode

V novembrskih poplavah je bilo poškodovanih več kot 2.200 objektov, najhuje je bilo na Štajerskem, Koroškem, Posavju in Posočju. Reka Savinja je poplavila polovico Občine Rečica ob Savinji, pod vodo je bilo 400 gospodinjstev, voda je uničila dva mosta, sprožili so se številni plazovi, poškodovane so bile številne ceste. Poplave so v gospodarstvu povzročile za skoraj 45 milijonov evrov škode, največ škode so prijavili oškodovanci iz občin Slovenj Gradec in Gorišnica. Minister za obrambo Aleš Hojs je celotno škodo ocenil za višjo od 209 milijonov evrov.A. Š.

Vrnitev na svobodo

Ljubljanski sodnik Gorazd Fabjančič je 6. novembra, po skoraj dveh letih in pol bivanja za rešetkami, iz pripora izpustil Dragana Tošića, domnevnega vodjo enega od največjih narkokartelov v zgodovini samostojne države. Dva tedna zatem pa je sodišče Tošića in večino njegovih domnevnih pajdašev, ki naj bi pod njegovim okriljem za širšo kriminalno združbo srbskega narkokralja Darka Šarića tihotapili kokain iz Južne Amerike in Afrike, oprostilo tudi vseh očitkov o kriminalnem poslovanju. Sodišče je na zaporne kazni obsodilo le štiri domnevne tihotapce droge, pri tem pa le trije na prestajanje zapora čakajo v priporu oziroma hišnem priporu. Anes Selman, ki ga je doletela najvišja, desetletna zaporna kazen, je nekaj dni po obsodbi pobegnil iz države. S tem pa se sojenje Tošićevi domnevno kriminalni združbi še ni končalo. Prihodnje leto bodo namreč o tem, kakšne kazni si zaslužijo, odločali še na višjem sodišču.

Bil je smetar – danes je predsednik države

Konec tedna je mandat prevzel četrti predsednik republike v samostojni Sloveniji Borut Pahor. Dobro leto po izglasovani nezaupnici njegovi vladi je v drugem krogu predsedniških volitev 2. decembra letos premagal aktualnega predsednika države Danila Türka z dobrimi 67 odstotki podpore. Prve napovedi so bolje kazale Türku in številni niso verjeli, da lahko Pahorju uspe le leto po tem, ko je moral predčasno zapustiti mesto predsednika vlade. V kampanji Skupaj – spodbujajmo drug drugega je opravil 281 ur prostovoljnega dela kot gozdar, kmet, nogavičar, pek, smetar, vulkanizer, cvetličar, radijski voditelj, frizer ..., s sodelavci pa še več kot 50 ur dobrodelnega dela v delovnih brigadah. Na volitvah je nastopil s podporo svoje stranke SD, tik pred volilnim molkom pa ga je s tvitom podprla SDS.

Eno leto, sedem afer, trije nepovezani poslanci

Vse leto so poslanske klopi pretresale afere. Že v času kombinatorike pri sestavljanju koalicije so bili aktualni dolgovi poslanca Ivana Vogrina oziroma njegovega podjetja Interles, naposled pa so ga v Državljanski listi pozvali k odstopu. Ker sam ni odšel, so ga iz poslanske skupine izključili, vendar je ostal v parlamentu kot samostojni poslanec. Hkrati se je zaradi ponarejenega srednješolskega spričevala pod žarometi znašel na listi stranke Desus izvoljen Ivan Simčič. Da spričevalo ni verodostojno, so ugotovili na tožilstvu in pri protikorupcijski komisiji, Simčič pa originala spričevala ni pokazal.

Sprva ga je stranka podpirala, a so ga potem iz svojih vrst izključili, Simčič pa se je odločil, da bo ostal samostojni poslanec. V afero je bil vpleten tudi Mitja Meršol iz Pozitivne Slovenije (PS), ki je bil v 70. letih tajni sodelavec Službe državne varnosti, v PS pa so k odstopu pozvali Boruta Ambrožiča, ki je prepisal magistrsko nalogo. Senat mariborske pravne fakultete mu je naziv odvzel, Ambrožič je zapustil PS, parlamenta pa ne. Pred koncem leta sta se za to odločila le Branko Marinič (SDS) in Truda Pepelnik (DL). Marinič bo poslanske vrste zapustil, ker ga je sodišče obsodilo na pet mesecev pogojne kazni, saj je na svoj izpit iz nemščine poslal nekoga drugega, Truda Pepelnik pa zaradi sodbe ptujskega sodišča; v času svojega službovanja na Občini Ruše naj bi neupravičeno podaljšala obratovalni čas eni gostilni. Po navedbah nekaterih medijev naj bi imela težave s spričevalom tudi poslanka SDS Alenka Koren Gomboc.