"Slovenija mora najti niše, kjer bo najboljša na svetu," je dejal minister za razvoj Žiga Turk. Svet za konkurenčnost bo zato poskušal oceniti, katera gospodarska področja so za Slovenijo perspektivna in vredna javnih sredstev za raziskave in razvoj. Turk je poudaril, da so slovenska podjetja v primerjavi s tistimi v Zahodni Evropi premalo inovativna, vendar se razvojni zaostanek v zadnjih letih zmanjšuje.
"Država ne more ukazati, katere gospodarske panoge so strateškega pomena za Slovenijo. To je naloga gospodarstva, država pa bo s svetom za konkurenčnost poskrbela za boljšo komunikacijo med visokošolskimi raziskovalci in podjetji," je Turk opisal delitev nalog med državo in gospodarstvom. Kot obetavne panoge je izpostavil tiste, ki se tičejo podnebnih sprememb, energetike in informacijske tehnologije. Tržno nišo naj bi predstavljalo še vse, kar je povezano s preživljanjem prostega časa.
Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pa je izpostavil pričakovanja gospodarstva, ki si želi več vlaganj v izobraževanje ljudi, odločnejše črpanje evropskih sredstev ter bolj podjetno usmerjeno znanost.
Ministri, raziskovalci in podjetniki
Člani sveta vlade za konkurenčnost, ki ga je januarja letos ustanovila
vlada, so vladni ministri in ključne organizacije, ki so povezane z znanostjo in visokim
šolstvom. Svet je oblikoval deset razvojnih skupin, v katere so vključeni raziskovalci in
podjetniki. Ena od teh skupin bo do jeseni določila nabor perspektivnih znanstvenih
panog, s katerimi se križa slovenska gospodarska sposobnost in bi jih kazalo podpreti z državnim
denarjem za raziskave.
