Državni zbor je danes s 40 glasovi za in šestimi proti podprl vse bistvene ugotovitve zdravstvene preiskovalne komisije. Ob tem je komisiji naložil, naj pridobljeno dokumentacijo preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu. Izjema je le dokumentacija, ki jo je komisija pridobila na podlagi odredb sodišč.
V zaključnem poročilu je komisija navedla, da so vsi zdravstveni ministri od leta 2003 do leta 2016 objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu. Ministrica Milojka Kolar Celarc pa je po ugotovitvah komisije tudi subjektivno odgovorna za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti že na podlagi vmesnega poročila.
Kolar Celarčeva zavrača subjektivno odgovornost. "Zato v odgovor na zaključno poročilo preiskovalne komisije sporočam, da sem objektivno odgovorna za vrsto sprejetih sistemskih ukrepov proti korupciji, tudi na področju nabave žilnih opornic. Nikakor pa ne morem biti subjektivno odgovorna za zadeve, ki jih nisem smela početi - in jih zato tudi nisem," je zapisala.
Prav tako je komisija ugotovila, da agencija za varstvo konkurence (AVK) ni delovala v skladu z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence in po besedah Jelke Godec v preteklosti ni naredila dovolj za ugotavljanje omejevanja konkurence in prevlade s strani nekaterih slovenskih dobaviteljev žilnih opornic in multinacionalk.
Predlogi za pristojne organe
Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je pristojnim organom predlagala, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in kaznivega dejanja jemanja podkupnine za vodjo SDT Harija Furlana ter sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča.
Poleg tega je komisija pristojnim organom predlagala, naj raziščejo sume kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi za nekdanjega vodjo nabave v mariborskem kliničnem centru Petra Weissensteinerja. Obenem je predlagala AVK, naj znova razišče primer iz leta 2013, ko naj bi šlo za omejevanje konkurence s strani multinacionalke Abbott pri prodaji in nabavi žilnih opornic.
Delovali negospodarno in nezakonito
Komisija je prav tako ugotovila, da je direktor AVK Andrej Matvoz vedel za položaj dobavitelja Mark Medicala v Sloveniji, vendar ni reagiral. V zaključnem poročilu so tudi ugotovitve iz vmesnega poročila. Tako po oceni komisije obstajajo sumi, da so odgovorni v kliničnih centrih Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva ter delovali negospodarno in nezakonito.
Komisija je ugotovila tudi sume, da so odgovorni v obeh kliničnih centrih za izvedbo javnih naročil v obdobju 2007-2014 pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja ter so delovali nezakonito in večkrat kršili zakon o javnem naročanju.
Sprejeli dopolnilo SDS
DZ je z 48 glasovi za in dvema proti sprejel tudi dopolnilo SDS. Z njim je pozval pristojne organe, naj za Janeza Zemljariča, ki je ljubljanski klinični center vodil od leta 1968 do leta 1973, raziščejo sume kaznivega dejanja krive izpovedbe. Godčeva je namreč opozorila, da je pridobila dodatno gradivo o tem, da je Zemljarič pred komisijo krivo pričal.
