Šestnajst sindikatov javnega sektorja, povezanih v pogajalsko skupino, ki jo vodi Jakob Počivavšek, danes s stavko in protestnim shodom pred vlado zahteva višje plače. Stavkajo v zdravstvu, farmaciji, vzgoji in izobraževanju, veterini, na finančni in geodetski upravi. Omejeno je delo upravnih enot, centrov za socialno delo, odpadla je seja državnega zbora, zaprte so knjižnice, na fakultetah so odpadla predavanja.
Dve glavni zahtevi
"Ključna razloga za stavko sta dva," poudarja Počivavšek. "Eden je ta, da so bila v preteklem letu porušena razmerja v javnem sektorju, kjer so se določenim skupinam plače izrazito povišale, od 20 do 28 odstotkov. Pri tem mislim predvsem na zdravnike in to, da vlada zavrača ponovno vzpostavitev razmerij, ki so bila porušena, kar je naša zahteva."
Druga stavkovna zahteva je popolna odprava varčevalnih ukrepov po petih letih gospodarske rasti. "Od 18 ukrepov, ki so bili uvedeni od leta 2009, jih je osem še vedno v veljavi," poudarja Počivavšek. "V dogovoru leta 2016 smo se dogovorili, da se bomo letos začeli dogovarjat, mi pa želimo, da se o tem tudi dogovorimo."
Poudarja, da so se plače v preteklih letih zvišale, kar rada poudarja vlada, predvsem na račun odpravljanja varčevalnih ukrepov. "S temi ukrepi, so se plače začele vračati na tisti nivo, na katerem so bile pred znižanjem," pravi Počivavšek in dodaja, da so k višjim številkam prispevali tudi že omenjeni dogovori vlade z določenimi skupinami.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je včeraj poudaril, da današnja stavka ni upravičena, saj so se javne plače v javnem sektorju v zadnjih dveh letih zvišale za več kot deset odstotkov, povprečna plača pa se je dvignila za sedem odstotkov. "Plače v javnem sektorju v zadnjih štirih letih višajo hitreje kot v zasebnem sektorju," je poudaril.
V Gospodarski zbornici Slovenije so ob napovedi stavke v javnem sektorju navedli, da se je povprečna bruto plača v desetih letih v javnem sektorju zvišala za 345 evrov, v gospodarstvu pa za 300 evrov. Poleg tega se je v tem obdobju število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 20 tisoč, medtem ko se je v gospodarstvu skrčilo za 31 tisoč evrov.
A v sindikatu pravijo, da je operiranje s temi podatki zavajajoče. Miha Benet iz Sindikata medicinskih sester Florence poudarja, da so se plače mnogim njihovim članom in članicam v primerjavi z letom 2008 celo znižale. "Ob prevedbi delovnih mest tega leta so mnogi izgubili, nekateri tudi po 200 evrov neto mesečno, zato je prikaz rasti plač zelo nerealna, nepoštena," pravi Benet.
Delitev na javni in zasebni sektor je namenjena temu, da se povzroča delitve med delavstvom. Ko prikazujejo podatke o razliki v plačah med javnim in zasebnim sektorjem, je zelo verjetno, da so v javnem sektorju upoštevali tudi plače zaposlenih v javnih družbah. Metodologije, kako so do podatkov prišli, nihče nikoli ne objavi, zato so vprašljivi.
Jakob Počivavšek, vodja stavkovnih odborov
Pri tem navaja srednje medicinske sestre, ki so delale v intenzivni terapiji in so jim vzeli tudi po več kot pet razredov, da so lahko po novem sistemu spet napredovale. "Klinični center in drugi zdravstveni zavodi so zaradi pomanjkanja višjih medicinskih sester zaposlovali srednje, pri čemer jim ob sprejetju službe nihče ni povedal, da bi se morale doizobraziti," je poudaril Benet in poudaril, da je bil tudi sistem šolanja srednjih sester do leta 1985 drugačen in bolj široko zastavljen. "Imamo primer 13 srednjih sester, ki so jim odvzeli kompetence in dialaize ne morejo več izvajati, čeprav so jo prej lahko samostojno opravlajle pet let."
Medicinske sestre izgorevajo
V sindikatu zahtevajo tudi izpolnitev standardov in normativov, po kateri recimo samo za izvajanje dialize na ljubljanskem kliničnem centru manjka 25 medicinskih sester. "Imamo položaj, ko bi morala biti na dve citratni dializi na diplomirana sestra, dejansko pa je v sobi sedem pacientov pacientov, od tega pet citratnih dializ, za katere skrbita po ena diplomirana in ena srednja medicinska sestra," razlaga Benet. "Sestre so izgorele, zbolevajo, ker imajo zaradi hudih naporov oslabljen imunski sistem. Ne le starejše, tudi mlade so tiste, ki trpijo, saj jih večina ustvarja družino in če želiš otroka, moraš paziti na fizične napore. Ko so noseče, gredo na bolniško, da ne bi izgubile otroka, ko imajo vročino, prihajajo v službo, ker se bojijo na bolniško, saj se prihodek, ki je že tako nizek, še dodatno zniža."
Ana Jakopič iz Sindikata državnih organov Slovenije in Sindikata v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti poudarja, da je to, kar se je zgodilo v vladi Mira Cerarja prerazporejanje družbenega bogastva od tistih, ki že sedaj živijo tako, da komaj preživijo, k tistim, ki že imajo visoke plače. "Nimamo nič proti dvigu plač zdravnikom, ravnateljem in direktorjem, vendar vlada govori o vzdržnosti javnih financ in mi jo razumemo," pravi Jakopičeva. "A vlada je porušila razmerja, kako jih bo ponovno vzpostavila, tako, da bo nekatere, ki jih je dvignila med zvezde, spustila na realna tla, kjer je večina delavcev javnega sektorja, ali tako, da bo tudi ostale dvignila, to je stvar debate in pogajanj."
Vzgojiteljica in učiteljica sta primerljivi
Z dvema stavkama v vzgoji in izobraževanju, poleg današnje bo večina vrtcev in šol pod okriljem Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, stavkala 14. februarja, so ustvarili nekaj zmede. Jakopičeva poudarja, da ji je žal, da se niso uspeli pravočasno poenotiti, a da jih Sviz podpira, čeprav imajo nekaj različnih stališč. "Mi ne podpiramo povečevanja razlike med določenimi profili, ki so za nas primerljivi, to so recimo vzgojitelji in učitelji," pravi Jakopičeva. "Svizov predlog ustvarja med njimi razliko, medtem ko predlaga manjše premike za vzgojitelje in ogromne za učitelje. Nam se zdi, da sta oba poklica zelo pomembna ter predstavljata steber vzgoje in izobraževanja."
Zavzemajo se tudi za najslabše plačane, ki so na minimalni plači ali celo pod njo. "To, kar sta Koprivnikar in Cerar naredila, je kontra sporazumu v naši družbi, glede tega, kakšna razmerja so vzdržna in koliko revščine dopuščamo," poudarja Jakopičeva. "Namesto, da bi v gospodarski rasti izkoreninili revščino, je nismo, ne le tistih, ki nimajo službe, ampak tudi revščine zaposlenih ne."
medicinske sestro so zato v << službi, da dohtarjerm ni dolg čas >>
Smešno, govorite npr. "tudi mi prihajamo z vročino na delo bla bla", ali veste, da medicinske sestre pod prisilo potem tam kjer lahko širijo svoje viruse in bakterije tudi vam, vašim otrokom, vašim staršem v domu ..,so v veliko večjem… ...prikaži več kontaktu z njimi takrat kot pa vi in sicer javno. Poleg tega pa a se zavedate, da prav te isti bolani otroci, bolani starejši ljudje in pa bolani obiskovalci lažje prenesejo viruse tudi na medicinske sestre, ki to nosijo domov pa niso nič več plačane za tveganje!
Predlagam večjo inšpekcijo stekanja denarja za plače in pri urnih postavkah, poznam primere, ko so namesto nujno potrebnih medicinskih sester zaposlovali nepotrebno več računovodkinj in pa administratork, ki so pobrale še več denarja medicinskim sestram. Toliko o tem, da so… ...prikaži več z računovodstvom in administriranjem pomagali pri izgorelosti medicinskih sester pa še sigurno so jim kaj več ukradli od plače za v svoj žep.