Pri otrocih se v času razvoja občasno pojavijo govorne-jezikovne motnje, ki jih lahko rešijo s pomočjo strokovnjakov. Najnovejši izsledki raziskav kažejo, da ima do 25 % šolskih otrok težave pri izreki glasov, ki nato v kasnejših življenjskih obdobjih vztrajajo pri približno 1 - 2 % oseb. Približno 7,5 % otrok pa ima razvojno jezikovno motnjo, za katero je značilno, da težave na področju priklica besed, oblikovanja povedi, razumevanja navodil in vprašanj vztrajajo celo življenje.
Logopedi prav tako obravnavajo otroke z jezikovnimi motnjami, ki so pridružene drugim razvojnim motnjam, kot so med drugimi motnja v duševnem razvoju, motnja pozornosti in hiperaktivnosti ter motnja avtističnega spektra. Predvsem pri slednji je po besedah logopedinj Sabrine Cirman in Sandra Ropoša opazen velik porast pri pojavnosti diagnoze v populaciji otrok in mladostnikov. Kot razložita sogovornici, so vzroki za povečano razširjenost jezikovnih motenj v veliki meri nepojasnjeni, nekaj pa jih pripisujeta večji ozaveščenosti, boljši opredelitvi diagnoze, večji starosti staršev ob rojstvu otrok in višji stopnji preživetja nedonošenčkov.
Po njunem opažanju starši pomoč logopeda poiščejo zaradi različnih razlogov, pri čemer so pogosto sami pobudniki za obisk. Včasih jim logopedsko obravnavo svetujejo tudi v vrtcu oziroma jih na logopedski pregled napoti otrokov pediater, če pri otroku zazna odstopanje na področju izreke posameznih glasov, bodisi da določene glasove povsem izpuščajo, jih zamenjujejo z drugimi ali pa jih izgovarjajo nepravilno.
Na Žurnalovem portalu Mama si lahko preberete tudi nekaj nasvetov, ki jih je za naš medij pripravila logopedinja, če se otroci soočajo z govorno-jezikovnimi motrnjami.
"Na žalost se še vedno pogosto dogaja, da se kljub opaženim odstopanjem in tudi morebitni izraženi zaskrbljenosti staršev, s pričetkom logopedske obravnave čaka predolgo. Starši se pogosto po nasvet glede otrokovega govora obrnejo na druge ljudi, ki pa na žalost največkrat nimajo ustreznega znanja s področja razvoja govorno-jezikovne komunikacije," svoje izkušnje delita logopedinji.
Nemalokrat se dogaja, da se staršem malčkov, ki pri dveh letih še ne govorijo, svetuje, da počakajo z obiskom logopeda, saj naj bi otroci pri tej starosti še imeli čas, da pričnejo govoriti. Zaostanek v razvoju govornega izražanja se velikokrat pripisujejo večjezičnosti ali spolu, saj naj bi se fantje začeli govorno izražati kasneje kot deklice. Strokovnjakinji sta jasni, da če otrok pri dveh letih ne govori, je napotitev k logopedu odločilna. Občasno se tudi zgodi, da se starši sicer pravočasno obrnejo na otrokovega pediatra in si pregleda pri logopedu želijo, vendar se pediater odloči, da se lahko z logopedskim pregledom še počaka.
Eden od razlogov za dolge čakalne vrste je omejeno število prostih mest za vpis v študijski program logopedije in surdopedagogike. Posledično v slovenskem prostoru ni dovolj logopedov, ki bi lahko pravočasno obravnavali vse, ki potrebujejo logopedsko obravnavo. Na dolge čakalne vrste prav tako vpliva dejstvo, da je veliko otrok v logopedsko obravnavo vključenih več let.
Sogovornici menita, da bi situacijo in krajšanje čakalnih dob lahko izboljšali z ustrezno preventivo in izobraževanjem staršev s področja spodbujanja razvoja govorno-jezikovne komunikacije v zgodnjem obdobju. Na ta način bi bili starši pri svojem otroku do določene mere že opremljeni z ustreznimi strategijami za podporo in spodbujanje razvoja govora, jezika in komunikacije.
Težave je možno odpraviti
Težave na področju izreke glasov je večinoma možno odpraviti. Pri tem je trajanje logopedske obravnave odvisno od številnih dejavnikov, kot so na primer vrsta motnje izreke, starost otroka, njegova motivacija in pripravljenost oziroma zrelost za vaje, prisotnost oziroma odsotnost drugih razvojnih težav, doslednost in pravilnost izvajanja vaj doma.
Kasneje so možnosti za uspeh majhne in v veliki meri odvisne od motivacije posameznika. V primeru jezikovnih motenj so možnosti za uspeh omejene na specifična področja, večinoma pa težave vztrajajo do konca življenja.
Kot povesta strokovnjakinji, bi lahko pri posameznikih, ki imajo prisotne motnje izreke, (teoretično) odpravili tudi v odrasli dobi, a bi za to potrebovali bistveno dlje časa, manjše pa bi bile tudi možnosti za uspeh. Logopedska obravnava v odrasli dobi je sicer večinoma potrebna pri osebah, pri katerih so težave na področju govorno-jezikovne komunikacije pojavile v odrasli dobi kot posledica različnih zdravstvenih stanj ali poškodb.
dezurni@styria-media.si
Slovenci se bodo arabsko, albansko učili... ker se prišleki nočejo učit... in je diskriminatorno govorit slovenski jezik ker se počutiji užaljeno...
Moja hči je zelo dolgo govorila na "L" vse besede s črko "R" , Ko pa sva ji ženo rekla , da gremo naslednji teden k logopedu je pa čez noč začela normalno govoriti. Nimam namena reči , da otroci… ...prikaži več ne potrepujejo pomoč logopeda , vseeno pa mislim , da je včasih potrebna z otroci tudi potrpežljivost , vačsih to zadostuje bolj kot doktor.
A bo treba preklopiti na ruščino? Samo vprašam...