Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2012, ugotovljenih na sistematskih pregledih, ima 8,6 odstotka otrok v starostni skupini med 0 in 6 let govorne napake. Z logopedinjo Natašo Zupan iz Zdravstvenega doma Kranj smo se pogoovarjali o tem, kako poteka logopedska obravnava.
PREBERITE ŠE:
Intervju z Natašo Zupan: Za logopeda nikoli ni prepozno
Na vprašanje, kdaj prvič k logopedu, najbrž ni enoznačnega odgovora. Na kaj morajo torej starši biti pozorni?
K logopedu naj bi starši pripeljali svojega otroka takrat, ko se jim zazdi, da otrokova komunikacija ne poteka "gladko" oziroma ko opazijo, da večina vrstnikov govori ali razume občutno več od njihovega otroka. Na težave jih lahko opozori tudi otrokov pediater ali pa psiholog na sistematskem pregledu 3-letnikov. Seveda pa obstajajo tudi orientacijske lestvice govornega razvoja, ki staršem lahko pomagajo pri odločitvi kdaj k logopedu. Na otrokovo komunikacijo morajo biti pozorni že preden otrok začne govoriti. Pomemben je že otrokov očesni kontakt, odzivanje na naše prigovarjanje, nasmešek, jok, pojav gruljenja, ipd. Ko pa otrok začne govoriti, morajo biti pozorni na število besed, ki jih otrok uporablja, koliko in kako jih povezuje med sabo, katere glasove izgovarja in katerih ne, ali se v govoru pojavlja zatikanje, ali so besede popačene, so morda zlogi premetani.
Ali obstajajo določena starostna obdobja, ki so primerna za za začetek obravnave posameznega problema? Ali lahko "zamudimo" z začetkom obravnave pri kateri od težav?
Z logopedsko obravnavo največkrat pričnemo nekje med 3. in 6. letom starosti, odvisno za kakšno težavo gre. Če posumimo, da gre za kakšen resnejši odklon od pričakovanega razvoja, pa pričnemo že prej, lahko že pri 2. letu. Nekoliko kasneje pa začnemo z obravnavo otrok, ki sicer govorijo dobro, le katerega od glasov ne morejo izgovarjati, ali ga izgovarjajo napačno. Nekateri glasovi se razvojno pojavijo prej, nekateri kasneje in upoštevajoč te mejnike se odločimo, kdaj začeti z obravnavo. Idealen čas za obravnavo seveda lahko tudi zamudimo, nikdar pa ni toliko prepozno, da otroka sploh ne bi bilo smiselno vzeti v obravnavo.
Katerih težav je največ?
Najpogosteje se logopedi, ki delamo v zdravstvenih domovih srečujemo z artikulacijskimi in fonološkimi motnjami. Precej pa se ukvarjamo tudi z govorno-jezikovnimi motnjami, ki so povezane z razvojem, ko le-ta ne poteka, tako kot bi moral. Logopedi, ki delajo v specializiranih ustanovah, pa se seveda srečujejo s težavami, ki so povezane z nekim določenim patološkim stanjem (npr. jecljanje, motnje glasu, nevrološko pogojene govorne motnje…)
Katere napake starši največkrat naredimo?
Pri težavah z izgovarjanjem določenega glasu starši največkrat naredijo to napako, da otroka prezgodaj silijo k ponavljanju besed, ki vsebuje ta kritičen glas. Otrok zato utrdi neko napačno različico glasu. Napačen vzorec je seveda zelo trdovraten in je potrebno ogromno truda, da pridobimo pravilno izgovorjen glas.V sodobnem času je zelo pogosta težava tudi kronično pomanjkanje časa, ki bi ga morali starši aktivno preživeti z otrokom. Vse preveč se z otrokom ukvarja televizija ali računalniška tablica, govorni razvoj pa usmerjajo risanke.
Kako poteka redna obravnava – kako pogosto? Kakšna je pri tem vloga logopeda in kakšna vloga starša?
Ko otrok pride k logopedu, najprej naredimo diagnostiko in tako določimo za kakšne težave gre in kako resno je stanje. Nato presodimo, katere vaje bi bile zanj prave. Vse vaje preizkusimo na otroku, hkrati pa naučimo starša, ki otroka spremlja, kako bo z otrokom vadil do naslednjega srečanja. Brez domačega dela nikakor ne gre. Vaje so za vsakega otroka skrbno pretehtane, saj ne smejo biti prezahtevne niti prelahke. Ko otrok pride naslednjič, preverimo, do kakšne mere se je vajo naučil in mu nato določimo nove naloge. Tako napredujemo po stopničkah do želenega rezultata. Otrok žal pride na vrsto le enkrat na mesec, pri hujših težavah pa na štirinajst dni. Logopedi smo z delom kar precej zasuti in čakalne vrste so precej dolge. Ravno zato je zares pomembno, da se starši natančno držijo navodil, ki jih dobijo in z otrokom redno vadijo.
Kako naj se starši lotijo vsakodnevnih vaj? Kako poskrbeti za motivacijo?
Starši naj v zvezi z logopedskimi vajami vzpostavijo dnevno rutino. Naj bo določen del dneva namenjen logopedskim vajam. Ponavadi zadostuje kakih 10 – 15 minut na dan. Otroke se da motivirati na različne načine. Lahko zbirajo kakšne nalepke ali žige in ko dosežejo dogovorjeno število nalepk, jih lahko čaka kakšna manjša nagrada.
Kako hiter je lahko napredek pri redni vaji?
Ob redni vaji je napredek ponavadi hiter. Napredek se pozna ob vsakem obisku. Če pa kljub redni vaji napredka ni, morda sam razvoj otroka še ni na ravni, da bi neko veščino lahko osvojil. Tako vaje včasih malo spremenimo, prilagodimo, ali stopimo korak nazaj. Včasih napotimo otroka še do katerega od strokovnjakov, kot so specialni pedagog, psiholog ali pedopsihiater.
Kako dolgo traja neka povprečna logopedska obravnava? Verjetno je odvisno od težave.
Na to vprašanje zares težko odgovorim konkretno. Obravnava glasu R ponavadi zahteva kakih 5 – 6 obiskov. Se pa zgodi, da otrok "pogrunta" R že med prvo obravnavo, po drugi strani pa se lahko obravnava zavleče tudi na dve leti. Pri sičnikih in šumnikih pa je ponavadi tako, da se jih otroci hitro naučijo, nekoliko dlje pa traja, da naučeno avtomatizirajo.
Kaj je namen PLP-5?
PLP – 5 je slovenski logopedski presejalni test za 5 – letne otroke. Namenjen je temu, da logoped lahko hitro in učinkovito oceni otrokove govorno jezikovne sposobnosti. Na podlagi rezultatov pa se odloči, ali bo otrok morda potreboval temelitejši logopedski pregled oz. obravnavo.
Na spletu sem naletela na knjižico Didel didel dojsa. Ali bi bilo to smiselno uporabljati pri vseh otrocih? Ali lahko z njeno uporabo sami odpravimo kakšno manjšo težavo?
Gibalne, prstne, ritmične, glasovne igrice in pesmice so v času zgodnjega otrokovega razvoja zelo koristne, saj podpirajo tako razvoj govora kot tudi čustveni in socialni razvoj. Kombinacija gibanja in komunikacije pozitivno vpliva na psihomotorični razvoj otroka. Takšnih igric se pri delu poslužujemo tudi logopedi in jih toplo priporočamo za vsakodnevne domače aktivnosti z otrokom. Izbor samih igric seveda prepuščam staršem, saj je najbolje, da uporabijo tisto kar jim je blizu. Morda so to igrice iz njihovega otroštva, iz ljudskega izročila njihovega kraja ... možnosti so neomejene.
