Čez slab mesec bo tudi slovenska policija začela s preverjanjem in hranjenjem podatkov letalskih potnikov PNR (passenger name record), ki jim jih bodo posredovale letalske družbe. Gre praktično za vse podatke, ki jih zaupate letalski družbi, ko se pri njih odločite za potovanje, od načina plačila do tega s kom in kam potujete.
Policiji podatki že pred letom in še po vzletu
Od 14. septembra 2017 bo slovenska policija začela z zbiranjem osebnih podatkov na letih, ki bodo leteli ali prileteli iz tretjih držav v Slovenijo, s 13. marcem 2018 pa se bo zbiranje podatkov razširilo na vse potnike. Letalske družbe bodo policiji podatke poslale predvidoma dvakrat, prvič nekaj dni pred samim letom, ko jim bodo poslale podatke, ki ste jih posredovali ob nakupu vozovnice, in drugič po vzletu letala, ko bodo prejeli še ostale podatke.
Predstavnica Adrie Airways, ki iz Slovenije leti v največ tretjih držav, Špela Mivšek je pojasnila, da so trenutno v fazi implementacije PNRGOV sistema za predajanje podatkov, časovnica pošiljanja pa je načeloma različna od države do države. Tako bo tudi v Sloveniji način posredovanja predvsem odvisen od zahtev policiji: "V večini se bodo podatki pošiljali dvakrat, in sicer prvič od dva do tri dni pred samim letom, drugič pa ob dejanskem odhodu letala."
Podatki bodo med prenosom šifrirani. Policija pa jih bo zaenkrat hranila devet mesecev in nato v anonimizirani različici še 21 mesecev, po implementaciji evropske direktive (2016/681) se bo ta čas podaljšal na skupno največ pet let.
Vsi, ki bodo leteli, čez seznam tiralic
Slovenska policija uvedbo takšnega sistema zagovarja že dlje časa, saj je prepričana, da bo z novimi podatki lažje prestrezala kriminalne združbe in tihotapske kanale. Sistem zbiranja podatkov je s pomočjo Adrie Airways začela vzpostavljati že konec leta 2013, ko je na razpisu Evropske komisije, v ta namen prejela finančna sredstva. Odločitev o zbiranju podatkov pa je dokončno potrdila februarja letos, torej nekaj mesecem po tem, ko so podobno odločitev sprejele tudi države članice na ravni Evropske unije. Rešitve morajo vse članice vpeljati v zakonodajo do maja 2018.
S pomočjo dodatnih podatkov, ki bi jim jih letalske družbe poslale, naj bi se policisti lažje pripravili na podrobno preverjanje posameznikov. "S to informacijo bodo policisti lahko vnaprej pripravljeni na selektivno obdelavo zgolj tistih oseb, ki dejansko predstavljajo veliko tveganje za javno varnost," je v presoji vplivov na zasebnost tovrstnih podatkov zapisal Robert Berginc z Generalne policijske uprave.
Policija bo namreč vse potnike, ki bodo let le rezervirali, preverila v več evidencah, na primer pogrešanih oseb in iskanih storilcev.
To seveda dopušča možnost, da bodo dodatnim pregledom podvrženi posamezniki, ki jih bo sistem na podlagi njihovih potovanj zaznal in uvrstil med morebitno tvegane posameznike, ali pa posamezniki, ki so jim v preteklosti ukradli identiteto.
Slovenska policija zahtevala več kot je "treba"
Sama evropska direktiva ne zahteva preverjanja in shranjevanja podatkov na notranjih letih, saj se vse potnike že preveri na zunanjih mejah. A slovenska policija je kljub ostremu nasprotovanju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik vztrajala, da potrebuje podatke zaradi izsleditve iskanih oseb ter učinkovitega boja proti nezakonitemu priseljevanju. "Gre za nesorazmeren poseg v pravico potnikov do svobodnega gibanja oziroma da specifično ni izkazana potreba, da bi bilo treba vse potnike na notrajih letih tudi avtomatično tiralično preveriti," je nasprotovanje predlagani zakonodaji lani maja obrazložila informacijska pooblaščenka in nadaljevala, da bodo v skladu z evropsko direktivo podatke že beležile vse ostale članice in jih morajo tudi izmenjevati med seboj.
Evropski sistem sicer predvideva deljenje podatkov med vsemi EU državami, poleg tega pa je Unija že sklenila tudi sporazume z Avstralijo in ZDA.
Tako ob sprejemanju nacionalne zakonodaje kot evropske direktive je bilo največ očitkov glede pretiranega poseganja v temeljno pravico do varstva zasebnega življenja. Deloma je k temu pritrdilo tudi Sodišče EU, ki je sporazum o prenosu podatkov potnikov med Kando in državami EU, konec julija okrcalo. Predviden sporazum in pravila o hrambi podatkov, njihovi uporabi in morebitnem nadaljnjem prenosu podatkov v taki obliki, pa bi po mnenju sodišča predstavljala pretiran poseg. Prav tako naj bi bil petletni rok hranjenja podatkov, po mnenju sodišča predolg.
Ker gre za odločitev Sodišča EU o evropski direktivi, po besedah predstavnice policije Vesne Drole, ta odločitev ne vpliva na začetek izvajanja slovenske zakonodaje, ki naj bi bolj "upoštevala načelo sorazmernosti". "Pričakovati pa je, da bo direktiva na podlagi sodbe spremenjena in temu ustrezno bo takrat spremenjen tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije, saj bo takrat treba implementirati prenovljeni sistem iz evropske direktive (2016/681)," je še izpostavila predstavnica policije in ob tem izpostavila, da je sodišče odločalo tudi o celotnem sistemu evidence letalskih potnikov ni, a niso ugotovili, da je v celoti neskladna s človekovimi pravicami. Prišlo je le do usmeritve, da je treba tovrstne sisteme na evropski ravni znatno nadgraditi.
S tem mnenjem se je strinjal tudi komisar za varnost Julian King, ki je pozval države naj nadaljujejo z implementacijo, komisija pa bo natančno preučila mnenje sodišča in naredila, da se bodo podatki še naprej izmenjevali v skladu s temeljnimi človekovmi pravicami.
barbara.erzen@zurnal24.si
Za januar 2018 imam rezervirano in plačano potovanje. V pogodbi še vedno jasno piše,da agencija lahko moje podatke uporablja izključno in samo za svojo bazo strank. Kjerkoli drugje se ti podatki pojavijo, agenciji sledi tožba. Spet bo priliv na moj račun hahahaha.
Bravo Omega_v6. Zadel si žebljico na glavico. Točno tako je. Jaz bi dodala še samo vprašanje, kdaj imam termin, da mi vstavijo sledilni čip.
"mogoče" pa vse to in še več že sedaj počnejo, pa je ta informacija zgolj za opravičilo, da se zaposli še več birokracije, ki bo še bolj skrbela za varnost ... bolj skrbijo za varnost, več je terorizma