registriranih psov je trenutno v mestni občini, prav toliko, če ne več, naj bi bilo neregistriranih.
Vsi psi, mlajši od sedmih let, bi morali imeti čip, s katerim je mogoče prepoznati njihovega lastnika. A ker se pravilnika o čipiranju psov, ki velja od leta 2003, ne držijo vsi lastniki psov, je na Dolenjskem in v Beli krajini po podatkih novomeškega društva za zaščito živali neregistriranih psov prav toliko kot registriranih, če ne še več.
Tudi okužene. Če so bili nekdaj za Ljubljano značilni tropi blokovskih prostoživečih mačk, je za Dolenjsko značilen pojav tropov vinogradniških mačk, ki živijo v okolici zidanic, pravi Harlandrova. "Podobne trope je zaslediti v okolici zdravilišč in okolici zaporov na Dobu. Prostoživeče mačke na ljudi prenašajo glivično obolenje mikrosporijo, česar ne moremo preprečevati, če za te mačke nihče ne poskrbi," razlaga. V društvu vidijo rešitev v sterilizaciji in kastraciji prostoživečih mačk ter vrnitvi v okolje le tistih, ki so zdrave.
Začaran krog
Težava je v tem, da je sistem za zapuščene živali, kar je po zakonu naloga občine, zgrajen na številu registriranih psov, pravi Tatjana Harlander, predsednica Društva za zaščito živali Novo mesto. "Število mest v zavetišču je tako odvisno od števila registriranih psov, saj zakon pravi, da mora imeti občina na 800 registriranih živali v zavetišču rezervirano eno mesto. Če bi bile vse živali registrirane, bi jih bilo v zavetišču zelo malo, pa še to le nekaj dni, dokler ne bi ponje prišel lastnik. V naših zavetiščih pa so večinoma neregistrirani psi," navaja.
Občinski denar
Mestna občina, ki ima več kot tri tisoč registriranih psov, je, kot so nam povedali na oddelku za komunalne zadeve, lani za oskrbo zapuščenih živali namenila 26 tisoč evrov, letos pa v proračunu za ta namen predvideva 30 tisoč evrov. V Občini Trebnje so lani za zapuščene živali namenili 20 tisoč evrov, prav toliko je predvideno v letošnjem proračunu. Največ dolenjskih in belokranjskih občin ima pogodbe z zavetiščema na Zajčjem vrhu in v Trebnjem.
Za živalsko policijo
"Če bi bili vsi psi registrirani, bi torej v zavetiščih skrbeli zgolj za izgubljene, ki bi jih umaknili s ceste. A ker v marsikateri dolenjski vasi ni niti enega registriranega psa, ko se peljemo čez vas, pa ugotovimo, da pes laja z vsakega dvorišča, so pri nas razmere zrele za ustanovitev živalske policije," meni Harlandrova. V društvu zato zahtevajo, naj se obveznost registracije psov preverja na vse možne načine, saj bi bilo tako, kot menijo, zavrženih živali bistveno manj.
