Po podatkih Statističnega urada RS je bil delež starejših oseb v začetku osemdesetih let 20. stoletja na ravni desetih odstotkov, leta 2004 pa je že presegel 15 odstotkov. Po srednji varianti projekcije prebivalstva EUROPOP2008 naj bi se v Sloveniji delež starejših do leta 2060 povečal na 33,4 odstotka.
Z donatorskimi sredstvi iz Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Norveškega finančnega mehanizma je Slovenija v obdobju 2009–2014 uresničila več kot 120 koristnih projektov. Med njimi tudi projekte za izboljšanje kakovosti življenja starejših prebivalcev.
Staranje prebivalstva
Eden od projektov je Aktivno in kakovostno staranje v domačem okolju, ki prinaša nadgradnjo obstoječega sistema oskrbe prebivalcev na domu v smeri celostne obravnave potreb uporabnikov, predvsem starejših.
Projekt vključuje tudi izvedbo storitev delovne terapije, fizioterapije, logopedije, zdravstvene nege, dietetike in gibalne vadbe ter pripravo predlogov intervencij za prilagoditev bivalnega okolja slabšim psiho-fizičnim sposobnostim starejših.
Naj bodo čim dlje doma
V sklopu projekta NA ZDRAVJE so želeli zmanjšati neenakosti v zdravju, ki nastajajo zaradi razlik v socialno ekonomskem statusu in neprilagojenosti na vse daljše življenje. V sklopu projekta so povečali število ljudi, ki se vključujejo v programe aktivnega staranja, tudi preko Klubov 65+, ki aktivirajo in povezujejo lokalne partnerje za izvajanje tovrstnih storitev. V sklopu projekta so želeli podaljšati tudi bivanje ostarelih v domačem okolju in izboljšati kakovost ter ponudbo storitev na področju skrbi za starejše na domu.
Cilj projekta 3FIT je bila promocija zdravja med starejšimi prebivalci zgornje Gorenjske, kjer število starejših od 55 let dosega že tretjino celotne populacije. Projekt je premagoval predvsem problematiko nezdravega načina življenja, ki je ključni vzrok za nastanek kroničnih bolezni. V sklopu projekta so na sedmih različnih lokacijah izvajali delavnice, ki so pripomogle k spremembam v boljši življenjski slog starejših.
S projektom Nadgrajena celovita obravnava pacienta so želeli zmanjšati in preprečiti bolezni, ki so povezane z nezdravim življenjskim slogom. Projekt predstavlja nadgradnjo uspešnega projekta referenčnih ambulant, njegov cilj pa je izboljšati samo oskrbo bolnikov, predvsem starejših in kronično bolnih. Tako so razširili tudi vsebino dela referenčnih ambulant na problem debelosti, v obstoječe teme pa so vključili tudi patronažne medicinske sestre.
V sklopu projekta Živeti z demenco, ki se je spopadel z zelo aktualnim izzivom, pa so razvijali osebam z demenco prilagojene storitve v skupnosti ter ponudili multidisciplinarno pomoč uporabniku in svojcem na enem mestu. V ta namen so pilotno razvili vsebino »Centra za krepitev spomina«, v katerem osebe z demenco in njihovi svojci na enem mestu dobijo potrebno pomoč, nasvete in informacije.
Za zmanjševanje razlik
Skupno je Slovenija v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma z okvirno 29 milijoni evrov sredstev podprla tudi številna druga področja, kot so štipendiranje in mobilnost, nevladne organizacije, javno zdravje, enakost med spoloma, biotska raznovrstnost in ekosistemske storitve ter ohranjanje oziroma oživljanje kulturne in naravne dediščine ter okolja.
Glavni namen teh finančnih mehanizmov je zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik znotraj evropskega gospodarskega prostora, to pa posledično ustvarja okolje enakih možnosti, strpnosti, varnosti, okoljske trajnosti in dostojnega življenjskega standarda. Finančna mehanizma prispevata tudi h krepitvi bilateralnih odnosov med državami donatoricami, Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško, ter državami upravičenkami.
