Slovenija
11971 ogledov

Ali niso naše polne plaže bolj nevarne od hrvaških? To pravijo strokovnjaki!

Bojana Beović Saša Despot
Največ povratnikov s Hrvaške se je okužilo na Pagu, v Vodicah, Poreču in Biogradu na Moru.

V nasprotju s pričakovanji včeraj gneče na mejnih prehodih s Hrvaško kljub uvedbi 14-dnevne karantene ni bilo. "To bo na epidemiološko situacijo prav gotovo ugodno vplivalo," je za včerajšnje Odmeve na RTV SLO povedala Bojana Beović, vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. "Pomeni, da bo manj novih potrjenih primerov vsak dan, kar pomeni lažje in bolj učinkovito delo za terenske epidemiologe. Postopen prihod okuženih v Slovenijo je bolj ugoden za obvladovanje vala, kot če bi prišli vsi naenkrat. Seveda pa očitno obstaja tudi možnost, da bo število vnesenih manjše, zaradi manjšega števila ljudi, ki se vračajo."

Okužili so se na Pagu, v Vodicah, Poreču, Biogradu na moru ... 

Če bi se v Slovenijo vrnilo 80 tisoč okuženih Slovencev, kolikor je bilo najprej napovedano, bi bilo med njimi po oceni Instituta Jozef Stefan med njimi 80 okuženih. "V naslednjih dneh pa bi se število pozitivnih testov dvignilo s sedanjih 37 na 43 na dan," je za RTV SLO ocenil Leon Cizelj z IJS. "Od začetka, v juliju, na Hrvaškem ni bilo prav veliko okuženih, so bili pa okuženi v BIH, Srbiji, Makedoniji, Kosovu. Spomnimo se ukrepa, ko so morali ljudje na meji dokazati, da so bili na Hrvaškem. Ta ukrep je zelo hitro omejil vnos okužb."

Meja med Hrvaško in Slovenijo mejni prehod Meje Slovenija Mejni prehodi prazni. Kje so ostali Slovenci?

Hrvaška obala | Avtor: Profimedia Profimedia

Prve povratnike, ki so se okužili na Hrvaškem, so zabeležili zadnji teden julija. Število vnosov se je močno povečalo po 10. avgustu, prejšnji teden so po poročanju RTV SLO za kar 70 okuženih ugotovili, da so se vrnili s Hrvaške. Za 53 od skupno 178 okuženih epidemiologi niso izvedeli, kje na Hrvaškem so dopustovali. Po več kot deset ljudi je po poročanju nacionalne televizije navedlo Pag, Vodice, Poreč in Biograd na moru. Posamezniki pa so se okužili tudi na Krku, Umagu, na Hvaru, Novigradu, Makarski, Zagrebu in še nekaj drugih krajev. 

Žarišč v slovenskih letoviščih za zdaj ni bilo

Mnogi se sprašujejo, ali niso naše prenatrpane plaže in letovišča bolj nevarne za okužbo od praznih hrvaških plaž. "Dnevni podatki terenskih epidemiologov ne govorijo v prid temu, da bi imeli v Sloveniji na teh najbolj natrpanih krajih žarišča okužbe," je za Odmeve dejala Beovićeva. "Seveda pa je možno, da do okužb prihaja, ko so ljudje skupaj."

Hrvaška obala Covid-19 Svet Prenovljen zemljevid Hrvaške: Takšno je stanje, ko Slovenija uvaja karanteno

Dodala je, da v Sloveniji kljub vsemu, kljub pogledu na natrpano plažo, obstaja določen nadzor in se situacije na plažah in lokalih sproti urejajo in izboljšujejo. "To je dodaten razlog, da pri nas takih izbruhov, kot jih poznamo iz Hrvaške, vsaj za zdaj nismo imeli," je dejala Beovićeva. 

Povedala je, da želijo v Sloveniji v naslednjih tednih in mesecih testirati čimveč ljudi, ki imajo okužbe dihal, saj je nemogoče ločiti ljudi, ki imajo covid-19, od preostalih okužb dihal. "Samo na tak način bomo lahko epidemijo uspešno zamejevali, da bomo vedeli za vse okužene primere," je poudarila Beovićeva ter glede testov z grgranjem, ki jih po novem uporabljajo v Avstriji, povedala: "Testov, kot jih omenjate v Avstriji, pri nas še nismo uvedli. Gre za nove metode, ki se tudi v Avstriji še preizkušajo. Ker potrebujemo hitre in dobre teste, bomo teh rezultatov zelo veseli. Mislim, da jih bodo tudi naši mikrobiologi pripravljeni uvajati, seveda, če se bo izkazalo, da so dovolj kakovostni."

Testiranje na covid-19 | Avtor: Profimedia Profimedia

Koronavirus v ZDA Covid-19 Zdravje Znani novi podatki o okuženih, kar dva smrtna primera

Zakaj Slovenija ne skrajša karantene?

Na vprašanje voditelja oddaje, zakaj Slovenija ne skrajša karantene, tako kot je to storila Avstrija, pa je odgovorila: "Ko smo izvedeli za to v Avstriji, smo pogledali stanje v drugih evropskih državah. Še dve evropski državi sta se odločili za skrajšanje karantene, vse druge ostajajo na 14-dnevni karanteni. Poleg tega smo pogledali vsa nedavna poročila, koliko časa traja inkubacijska doba covid-19 in tukaj ni ničesar novega, še posebej pri starejših je lahko še daljša od 14 dni. Menimo, da je trenutno varno, da ostanemo na 14-dnevni karanteni."

O zadnji hongkonški študiji, ki je potrdila, da se je 33-letni moški okužil dvakrat, z različnima sevoma virusa, pri čemer je bil prvi potek bolezni blag, drugi pa asimptomatski pa je dejala: "Ves čas čakamo na taka poročila, ker nas skrbi kratkotrajna imunost po preboleli bolezni covid-19, ki je okužba s koronavirusom in ti virusi praviloma ne puščajo dolgotrajne imunosti, z izjemo virusa, ki je povzročal Sars. Taka poročila so do neke mere pričakovana in pomenijo slabo novico v trenutku, ko pričakujemo učinkovito cepivo, ki naj bi rešilo val epidemije." 

Bolj bolni so bolj kužni

Glede kužnosti je poudarila, da postaja vedno bolj jasno, da so bolj kužni tisti ljudje, ki so bolj bolni. "Gre za večje virusno breme, ki lahko okuži drugega človeka. Za asimptomatske kaže, da so malo ali nič kužni. A ta poročila se še zbirajo, okolja, kjer so raziskave narejene so različna, raziskave so različne," je poudarila Beovičeva. "Kakšnega končnega odgovora nimamo, prav gotovo pa so kužni ljudje, ki so asimptomatski, a takšni ne bodo ostali, ker bodo v naslednjih dneh zboleli - ta kužnost obstaja in je zelo neprijetna, ker omogoča tako širjenje od ljudi, ki se ne zavedajo, da širijo virus." 

Meja med Hrvaško in Slovenijo mejni prehod Neverjetno Slovenija Prišla sta skupaj, žena v karanteno, mož pa v službo

testiranje covid-19 koronavirus | Avtor: Profimedia Profimedia

Superprenašalci so po besedah Beovićeve po eni strani ljudje, ki ne izločajo veliko virusa, po drugi strani pa gre za okoliščine, v katerih je prišlo do ugodnega širjenja virusa. "Lahko gre za kričanje, za petje, za zaprt prostor ali za ljudi, ki so tesno skupaj," še razlaga vodja strokovne skupine za covid-19. "Takšne dogodke superprenašanja so opisali v velikih druženjih, avtobusih, pevskih zborih. Gre za kombinacijo velikega izločanja virusa in situacije. Pomembno je, da smo po eni strani pozorni in včasu epidemije organiziramo čim manj takih dogodkov, po drugi strani pa, da odkrijemo vsakega pozitivnega, in to čimprej, da lahko njegovo izločanje zamejimo in preprečimo vnos."

dezurni@zurnal24.si 

Komentarjev 16
  • Avatar Maja Kajza
    marelica 19:28 28.avgust 2020.

    zdravilisca pokajo po sivih, pa samo en bazen obratuje...uh, Beoviceva, ti pojma nimas kaj ti Plenkovic z vavcarji dela!

  • Albatroz 17:49 25.avgust 2020.

    Divje ali gramozne onesnažene z fekalijami im oljem anesto morske vode in še po vrh vsega ti mine donkopanja ker na levi perejo perilo v morju na desni pa psa vsakega tolko pa se sprehajajo nagci mimo in še povrh ...prikaži več vsega si čuden če se razjeziš nad situacijo ker 7. letnega otroka nočeš izpostavljati takšnim razmeram sociala pa se zanima samo za svojo stroko.

  • Avatar Leon
    Leon 13:56 25.avgust 2020.

    Ne ga srat Beovička ! ........https://gustirna.wordpress.com/2020/08/20/game-over/