Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. "Finančna oškodovanja potekajo na način, da se nepridipravi po telefonu ali elektronske pošte lažno predstavljajo kot zaposleni v tem podjetju in sporočijo nov oz. spremenjen račun, na katerega podjetje nakaže plačo oziroma druge prejemke zaposlenega," so sporočili iz Združenja bank Slovenije.
Podjetjem zato priporočajo, da so v takšnih primerih zelo previdni. "Priporočamo, da podjetja v takšnih primerih izvajajo ustrezne postopke prepoznave in se prepričajo, ali gre zares za osebo, ki se predstavlja in je v podjetju zaposlena. V primeru zlorab ali poskusov zlorab predlagamo, da podjetja takšne primere nemudoma prijavijo na policijo," svetujejo.
Število goljufij na spletu v zadnjih letih močno narašča. "Načini storitve spletnih goljufij so različni, storilci pa se spretno prilagajo tako posameznim dogodkom kot različnim tehničnim rešitvam. Zlasti pri uporabi elektronskega bančništva morajo biti občani najbolj pazljivi. Številčno je največ obravnavanih goljufij z nedostavljenimi artikli, glede na višino nastale materialne škode pa prednjačijo investicijske goljufije. V zadnjem obdobju je tako številčno, kot po višini nastale škode, za izpostaviti tudi spletne goljufije, v sklopu katerih spletni goljufi z ribarjenjem (phishingom) pridobijo občutljive bančne podatke za vstop v elektronske banke tako fizičnih kot pravnih oseb in v nadaljevanju izpraznijo bančne račune," so nedavno opozarjali policisti.
V letu 2024 je policija beležila okrog 30-odstoten porast prijav goljufij. Skupna škoda goljufij je lani samo do oktobra znašala 25,5 milijona evrov.
Kako to? Pa toliko imamo regulatornih organov, pa EU, zaščitnega SW, dodatnih vse bolj nepomnljivih gesel, pa tistih poslanih na 'pametni' telefon...ni, da ni, pa še vsak dan več in bolj zapleteno, nove in nove zahteve - človek je pa… ...prikaži veča isti, kot je bil pred desettisoč leti. Enaki nagoni, enaki cilji, enaka ignoranca do preteklih lastnih in tujih izkušenj - le novih metod pripovedovanja jedrno odgovornih 'resnic' so nas naučili. Še vedno torej velja rek naših pradedov - zgoraj uj, spodaj fuj.