Želja Irana, da postane regionalna sila, ni v prid zahodnim demokracijam, ocenjuje nekdanji veleposlanik v Iranu Jožef Kunič in dodaja, da predsedniške volitve ne bodo prinesle pričakovanih sprememb.
Trenutno se tega ne da zanesljivo oceniti. Odvisno je od udeležbe. Če bo udeležba nižja, ima verjetno Musavi več možnosti, pri višji pa Ahmadinedžad, ki je bolj popularen predvsem pri kmečkem prebivalstvu. Medtem ko je Musavi priljubljen predvsem pri študentih, srednjem razredu in intelektualcih. Ankete, ki so bile narejene, so zelo nezanesljive in kažejo velike razlike v predvidevanjih.
Kolikšno presenečenje bi bila zmaga Musavija?
Ne bi bilo veliko presenečenje. Ahmadinedžad je pustil Iran v izjemno slabi kondiciji. Na zunanjepolitičnem področju je izoliran predvsem zaradi svojega jedrskega programa, na ekonomskem področju pa je strahovito visoka inflacija, za kar je kriv prav on osebno, ker je od nacionalne banke zahteval, naj spusti obrestne mere, kar je privedlo do močnega dviga cen. Inflacija je po uradnih podatkih približno 30-odstotna, praktično pa veliko višja.
Kaj bi Musavi v primeru zmage lahko spremenil?
On sicer napoveduje, da bo mednarodni položaj Irana izboljšal, pri čemer se ne dotika jedrskega programa in napoveduje izboljšanje ekonomskega položaja. Vendar pa se moramo zavedati, da je še vedno eden od tistih, ki so proklerikalni, ki jih je svet čuvarjev revolucije izbral, da sploh lahko kandidirajo. Izbral je namreč pet kandidatov, a je eden potem odstopil. Ocenjujem, da velikih sprememb ne bo, kljub pričakovanjem in napovedim.
Kdaj bi se lahko vloga, ki jo igrajo kleriki v Iranu, spremenila?
To je zelo težko reči. Kleriki imajo le vso oblast v rokah, držijo vse represivne organe, torej pravosodje, vojsko, policijo, medije. Poleg tega jim gre zelo na roko bližnjevzhodna kriza, kjer Izrael in Zahod stalno prikazujejo kot velikega sovražnika islama in njihove države, kar jih pravzaprav krepi. Ob tej radikalnejši politiki Izraela zdaj ob novi vladi in predvsem zunanjega ministra pa je zadeva še bolj v prid klerikom.
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi prišlo do preobrata?
Edino, kar lahko Iran privede do normalnejše situacije, je odpiranje te dežele, za kar pa bo potrebnega veliko časa. Za revolucijo, čeprav prihaja do neredov in so bili neredi tudi pred volitvami, za kakšno novo kontrarevolucijo, če smem temu tako reči, ne vidim možnosti.
Koliko je Iran resnično nevaren preostalemu svetu?
Po moji oceni ne gre za nevarnost. Ocenjujem, da Iran niti približno ne namerava izvesti kakšnega napada. Želi pa postati regionalna sila z močnim islamskim vplivom in protiameriškim oziroma protizahodnim delovanjem. V tem smislu pa predstavlja element, ki nikakor ni v prid zahodnim demokracijam. Kakšne konkretne nevarnosti v vojaškem ali v tem smislu ne vidim. Problem pa vidim v tem, da želi biti regionalna, islamska vodilna sila.
Odnos z Ameriko se potemtakem ne bo spremenil.
Zelo verjetno. Zelo dvomim, da bi bil vojaški napad na Iran uspešen. Tudi odpiranje, povezovanje z Iranom bo dolgotrajen proces.
