Slovenija
413 ogledov

2010: Leto poplav

(Foto: Nik Rovan)
1/73
Žurnal24 main
Reke so v letu 2010 kar nekajkrat nevarno narasle, gotovo pa so leto najbolj zaznamovale septembrske katastrofalne poplave. Skupaj 251 milijonov evrov škode.
Že v začetku leta, meseca februarja, napovedi vremenoslovcev niso bile preveč ugodne. Padal je dež, talil se je sneg. ''Poplave lahko glede na letni čas in tip poplav v Sloveniji nastanejo praktično povsod. V zimskem obdobju so poplave povezane s taljenjem snega in padavinami, najpogostejše so ravno v osrednji, južni in jugovzhodni Sloveniji,'' je takrat napovedal hidrolog z Agencije za okolje Janez Polajnar. Bregove sta prestopili Krka na območju vsakoletnih poplav v spodnjem toku in Ljubljanica na ljubljanskem Barju. 
Slab teden zatem je gladina številnih rek po Sloveniji spet narasla. Ljubljanica je poplavljala na ljubljanskem Barju, opozorilno vrednost pretoka je presegla Gradaščica,  poplavljala je Krka in reke na Kozjanskem.  Poplavilo je tudi slovensko Obalo. Že v začetku leta, meseca februarja, napovedi vremenoslovcev niso bile preveč ugodne. Padal je dež, talil se je sneg. ''Poplave lahko glede na letni čas in tip poplav v Sloveniji nastanejo praktično povsod. V zimskem obdobju so poplave povezane s taljenjem snega in padavinami, najpogostejše so ravno v osrednji, južni in jugovzhodni Sloveniji,'' je takrat napovedal hidrolog z Agencije za okolje Janez Polajnar. Bregove sta prestopili Krka na območju vsakoletnih poplav v spodnjem toku in Ljubljanica na ljubljanskem Barju. 

Že v začetku leta, meseca februarja, napovedi vremenoslovcev niso bile preveč ugodne. Padal je dež, talil se je sneg. ''V zimskem obdobju so poplave povezane s taljenjem snega in padavinami, najpogostejše so ravno v osrednji, južni in jugovzhodni Sloveniji,'' je takrat napovedal hidrolog z Agencije za okolje Janez Polajnar. Bregove sta prestopili Krka na območju vsakoletnih poplav v spodnjem toku in Ljubljanica na ljubljanskem Barju. 

Slab teden zatem je gladina številnih rek po Sloveniji spet narasla. Ljubljanica je poplavljala na ljubljanskem Barju, opozorilno vrednost pretoka je presegla Gradaščica,  poplavljala so Krka in reke na Kozjanskem.  Poplavilo je tudi slovensko Obalo. 

Neurja, zalite kleti in podrta drevesa
Nad Koprom se je zadnji dan maja razbesnelo neurje, podiralo je drevesa, zalilo kleti, trgalo žlebove. Že noč pred tem so imeli težave na Primorskem. V Šempetru in Sežani je zalilo podvoza, v občinah Nova Gorica, Renče - Vogrsko in Miren - Kostanjevica je zalilo kletne prostore več hiš, v občini Šempeter - Vrtojba na Markovi poti se je sprožil plaz.

Konec julija je v Kopru v pol ure padlo več kot 20 litrov padavin na kvadratni meter. Meteorne vode so ogrožale območje koprske tržnice in parkirana vozila, zaradi okvare sistema za črpanje je zalilo prostore mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču. Zvečer so gasilci s parkirnega prostora za koprsko tržnico iz vode, ki je zalila območje, povlekli osebni avtomobil. V Portorožu so obstali na poplavljenih cestah.

Portorož (Foto: bralec

Katastrofalni september
Slovenski meteorologi so prvo opozorilo pred močnimi padavinami izdali v četrtek, 16.septembra. Napovedali so stoletne poplave po vsej državi. Dan zatem so razglasili rdeči opozorilni alarm.













Izredne razmere

''Slovenijo bo ta konec tedna zajelo močno jesensko deževje. Padavine bodo predvidoma najmočnejše od petka, 17. septembra, dopoldne do nedelje, 19. septembra, sredi dneva. V Posočju bo v približno 48 urah predvidoma padlo od 250 do 350 litrov dežja na kvadratni meter. Veliko dežja bo padlo tudi drugod: v zahodni, južni in osrednji Sloveniji od 80 do 150, v vzhodni pa od 40 do 70 litrov na kvadratni meter.

Največjo intenziteto padavin pričakujemo v noči s petka na soboto in nato spet v noči s sobote na nedeljo. 

V kolikor se napovedi ne bodo spremenile, bomo za omenjeni epizodi za zahodno Slovenijo razglasili rdečo stopnjo vremenske ogroženosti. V tem času pričakujemo močan porast rek, zlasti v Posočju, na območju Vipavske doline, na območju Bohinja, na širšem obalnem območju in na območju Notranjske. Možna so razlivanja vodotokov, pojavijo se lahko hudourniški izbruhi.'' so napovedali na Agenciji za okolje. Razmere so bile res izredne.
Več v GALERIJI.

 



Škoda po povodnji ocenjena na 251 milijonov evrov

Tri mesece po poplavah. Dobrepolje se počasi pobira, ostale občine tudi. S pomočjo države nihče ni pretirano zadovoljen. Voda je segala do 8 metrov visoko, hiše so bile več kot 4 metre pod vodo. Vasi Podtabor, Tržič, Struge in Paka so se spremenile v jezero. Fotografije na tej povezavi.

Škoda zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010 v dolenjski, gorenjski, koroški, ljubljanski, notranjski, posavski, podravski, severnoprimorski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski in zasavski regiji v 137 občinah znaša 251 milijonov evrov. 

Škode na železnicah in cestah je za 19,38 milijona evrov, v gospodarstvu za okoli 18 milijonov evrov, za 93 milijonov evrov je škode na vodotokih in tudi kmetijskih zemljiščih, lastnini ter kulturni dediščini. 


Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.