Želja mnogih je potovati po svetu in ob tem zapraviti čim manj denarja. Čeprav se na prvo žogo marsikomu to zdi nemogoče, je želja več kot le uresničljiva. Jan Gerič in njegovo dekle sta le ena izmed mnogih mladih, ki se vse pogosteje odločajo za t. i. prostovoljni turizem, ko se odpravimo v tujino le za kratek čas in tovrstno delovno izkušnjo pojmujemo bolj kot potovanje.
Na skoraj eno leto dolgem potovanju, za katerega je vsak porabil 6500 evrov, sta devet mesecev preživela v pregovorno bogatih državah; na Novi Zelandiji in Japonski, kar bi bilo brez uporabe portalov Workaway in HelpX po njunih besedah nemogoče. Omenjeni spletni strani popotnike povezujeta z ljudmi, ki so jim v zameno za nekaj ur pomoči dnevno pripravljeni ponuditi prenočišče in hrano. Kot povesta, je po njunih izkušnjah Workaway uporabniku nekoliko prijaznejši od HelpX, oba pa sta vključevala plačilo članarine za ves svet. Obstaja še portal WWOOF za prostovoljstvo na ekoloških kmetijah, ki pa zahteva plačilo za vsako državo posebej in ga zaradi tega nista uporabljala.
Na svoji devetmesečni avanturi sta se se spoznala s kar nekaj zanimivimi deli. Med drugimi sta na Japonskem ob obletnici hostla organizirala igre brez meja, pomagala pri obnovi 150 let stare hiše, prepleskala hostel, zgrajen v tradicionalnem slogu, in še kaj. "Organizacija hostelskih iger je bila gotovo najbolj zabavna in odštekana, obnova starih, papirnato-lesenih drsnih vrat pa je bila zanimiva, ker na začetku nisem imel pojma, kaj delam," v smehu prizna Jan.
Letna članarina le 39 evrov
Čeprav ima prostovoljni turizem dandanes negativen prizvok, saj na žalost (pre)pogosto pomeni plačevanje vrtoglavih vsot denarja za nekaj zanimivih izkušenj, ki popestrijo življenjepise tistih srečnežev, ki si tovrstna potovanja lahko privoščijo, našteti portali omogočajo daljša potovanja tudi tistim, ki nimajo dosti pod palcem. Plačilo enoletne članarine pri Workawayju denimo znaša 39 evrov, če potuješ sam, in 49 evrov, če potuješ v paru, torej 24,5 evra po osebi, omogoča pa delo v več kot 170 državah po vsem svetu in pri 40.000 različnih gostiteljih.
"Povsod sva se imela fino. Morda sva imela tudi malce sreče. Novozelandci so bili nasploh prijetni in pošteni ljudje, Japonci pa izredno prijazni, vljudni in radovedni. Tudi skoraj vsi najini sodelavci so bili 'fajn'. Se mi zdi, da na tak način potujejo bolj odprtomiselni in sproščeni ljudje, zato narodnost ni tako pomembna," izkušnje s posamezniki, ki so njuno pot prekrižali na potovanju, opise Gerič.
Da je izkušnja čim bolj pristna, priporoča, da se na prostovoljstvo odpravimo sami ali v paru, in se na ta način z ostalimi prostovoljci in gostitelji dobro povežemo ter jih bolje spoznamo, prav tako je za večje skupine veliko težje dobiti delo.
Izkušenj, ki jih sam ne bo pozabil, je kar nekaj, najbolj pa so mu ostale v spominu: "Preganjanje več tisoč ovc s štirikolesnikom v sicer prazni dolini na Novi Zelandiji. Kuhanje sveže posekanega bambusa ob kozarcu sakeja z ostarelim profesionalnim surferjem na Japonskem. Ni bilo kakšnega res šokantnega pripetljaja, je pa bilo ogromno lepih trenutkov, ki jih sicer ne bi doživela."
Prostovoljstvo zatorej priporoča vsem, ki "imajo za potovanje več časa kot denarja, ki si želijo dlje časa ostati na enem mestu in ga dodobra spoznati ter ljudem, ki si želijo pristne lokalne izkušnje. Gotovo ni za vse, je pa odlična izbira za popotnike, ki imajo ravno absolventa, a nimajo globokih žepov, saj omogoča zelo poceni potovanja".
"Izkoristite to, da ste Slovenec"
Za konec ima za vse, ki se na to pot šele podajajo, tudi par krajših nasvetov, pri tem pa še opomni, da ne smemo nikoli pozabiti, da lahko gostitelja preposto zapustimo, v kolikor nam je tam neprijetno:
- Ob prijavi temeljito izpolnite profil in o sebi povejte kakšno zanimivost, saj bo profil o vas naredil prvi vtis na nekoga, ki vas bo morda gostil nekaj dni ali tednov.
- Podrobno preverite profil 'delodajalca' in mnenja prostovoljcev, ki so tam že delali. Največ negativnih izkušenj je posledica nesporazumov, ko je imel prostovoljec drugačna pričakovanja od gostitelja.
- Prošnje za delo pošljite vsaj nekaj tednov vnaprej in večim morebitnim gostiteljem naenkrat. Precej gostiteljev vam ne bo odgovorilo. Počakajte par dni in pošljite novo serijo prošenj, če do takrat še nimate dela za željen termin. Če je neko delo posebej zanimivo, bo zanj več prošenj, zato se splača pisati še malo prej kot običajno – včasih celo več mesecev v naprej.
- Ne pošiljajte vsem čisto enakih prošenj. Imejte osnovno predstavitev, ki jo lahko kopirate, nato pa dodajte nekaj, kar bo gostitelju dalo vedeti, da ste prebrali profil in veste, kaj pričakuje. Napišite recimo, zakaj ste primerni za to delo, ali zakaj si želite bivati z njegovo družino v tistem kraju. Ogromno ljudi vsem pošilja enake, generične prošnje in se nato čudi, zakaj jih nihče ne sprejme.
- Izkoristite to, da ste Slovenec. Slovenija je tako majhna, da je za marsikoga eksotična država in če omenite, da jih lahko naučite nekaj besed 'skrivnega' jezika, ki ga govori le dva milijona ljudi, boste takoj bolj atraktivni.
