Želja vsakega popotnika je, da na poti odkrivanja najrazličnejših koncev sveta za čim manj denarja vidi največ kar lahko. Čeprav se cene na različnih destinacijah in kontinentih razlikujejo, obstajajo poti, da tudi v pregovorno bogatejših državah čim manj obremenjujemo našo denarnico. To je tudi glavni moto avtorjev bloga Napotovanju.si Žige in Petra, ki imata v krajšem opisu na svoji spletni strani zapisano: "Nikoli se ne zadovoljiva zgolj s poceni, vedno iščeva najcenejše".
Predvsem pa si želita bralcem prikazati, da "se da veliko potovati za malo denarja". V njunih zapisih, ki jih ustvarjata od leta 2017, je tako mogoče dobiti številne nasvete in izkušnje, ki vsakemu 'vandrovcu' pridejo prav. Na naša vprašanja je tokrat odgovarjal Žiga.
Kaj svetujeta popotnikom pred planiranjem dopusta? Na kaj morajo biti pozorni, če si želijo čim ceneje zagotoviti dopust? So tudi kakšne pasti, na katere morajo biti pri tem pozorni?
Velikokrat se za neko potovanje (pre)hitro odločimo zaradi poceni letalskih kart, vendar je pred nakupom dobro imeti več informacij o destinaciji, na katero potujemo. Najprej je treba preveriti, kakšno vreme je tam v obdobju, za katerega so poceni leti na voljo, da ne pridemo tja sredi monsuna ali zime. Letalska karta lahko predstavlja le majhen delež cene celotnega potovanja, zato je treba preveriti tudi cene nastanitev, javnega prevoza ali najema avtomobila. Avtobusni prevoz z letališča do centra Pariza ali ena nočitev v hostlu v Amsterdamu sta lahko dražja od povratne letalske karte. Za potovanje se odločimo šele, ko dobimo okvirno predstavo o vseh cenah, sploh kadar je naš budžet omejen. Pametno je, da potujemo pred ali po glavni turistični sezoni, ko je manj gneče in so cene nižje.
Potovanja, ki so časovno omejena na nekaj dni ali tednov, načrtujeva zelo natančno, saj želiva v tem času videti čim več. Da sva lahko v osmih dneh obkrožila Islandijo in si v dveh tednih ogledala devet narodnih parkov ter prevozila pet zveznih držav na zahodu ZDA, sva morala že doma izdelati natančen načrt potovanja po dnevih, narediti seznam vseh znamenitosti, ki sva si jih želela ogledati, in vnaprej rezervirati vse nastanitve. Taka potovanja se začnejo že doma in jih načrtujeva nekaj tednov in uživava v tem, sva pa na trimesečno potovanje po jugovzhodni Aziji odšla povsem brez plana, s samo enosmerno letalsko karto za prvo destinacijo v žepu.
Vedno več ljudi se odloči za potovanje z avtomobilom. Koliko lahko na ta račun prišparamo in kakšne izkušnje imata vidva pri tem stilu potovanj?
Potovanje z avtomobilom nama predstavlja popolno svobodo na potovanjih, saj se lahko zapelješ skoraj kamorkoli in ustaviš kjerkoli. Tako lahko vidiš več in ne zapravljaš časa na vlakih in avtobusih, poleg tega pa je vožnja z najetim avtomobilom pogosto cenejša od javnega prevoza, sploh kadar skupaj potuje več ljudi. To seveda ne velja povsod po svetu, ponekod v Aziji je javni prevoz res poceni. A tudi cene najema avtomobilov so lahko zelo nizke. Za tedenski najem avtomobila na Gran Canarii smo recimo štirje plačali 48 evrov in prevozili otok podolgem in počez.
Z avtomobilom sva odšla tudi na 'road trip' iz Slovenije do Severnega rta na skrajnem severu celinske Evrope, pri tem sva v sedmih tednih prevozila trinajst držav in skupno 13.000 kilometrov. Vedno izbirava avtomobile z nizko porabo goriva, na to pot sva se odpravila z očetovo toyoto na hibridni pogon in na celotni poti kljub visokim cenam za gorivo na severu Evrope odštela le okoli 900 evrov.
Sta imela kdaj na poti tudi probleme z najetim avtomobilom?
Katera nenavadna prigoda vama je še ostala v spominu in je ne bosta nikoli pozabila? Sta se na potovanjih sicer soočala z veliko težavami? Kakšno vlogo so tu igrali domačini?
Vsekakor je najbolj zanimiva prigoda že omenjena avtomobilska nezgoda iz ZDA. Povzročitelji so bili Američani, o katerih imamo Evropejci veliko predsodkov, a ko jih spoznaš tam, so v resnici zelo prijazni in gostoljubni. Prav nobene težave nisva imela z njimi, takoj so ustavili, priznali krivdo, nama dali vse podatke za zavarovalnico, začasno pritrdili nazaj odpadle dele avtomobila in posodili mobilni telefon, da sva poklicala v rent a car agencijo. Ohranili so dobro voljo, niso se prepirali in niso obsojali voznice. Drugih omembe vrednih težav na potovanjih nisva imela. Najraje se zanašava nase, sploh v Aziji ni pametno slepo zaupati domačinom, ki te lahko namenoma narobe usmerijo ali zavedejo, potem pa so proti plačilu oni tvoji 'rešitelji'.
Katera je bila tista destinacija, kjer sta recimo v enem tednu zapravila najmanj?
Katera pa je na vaju pustila največji vtis in bi jo priporočila vsakomur?
Obožujeva Kanarske otoke, bila sva že na Tenerifu, Gran Canarii, Lanzarotu in La Palmi. Morda se nekaterim še vedno zdi, da si jih ne morejo privoščiti. Poznam ljudi, ki tam v enem tednu zapravijo več kot sva midva v treh mesecih v Aziji, a v resnici so lahko ena izmed cenejših evropskih destinacij, ki je primerna za vsak žep. Za teden raziskovanja kateregakoli izmed otokov odštejeva povprečno okoli 300 evrov na osebo, kar vključuje prav vse. So dovolj daleč, da so že malo eksotični, in dovolj blizu, da greš lahko tja kadarkoli in si še vedno v Evropski uniji. Vsak otok je edinstven in ima nekaj, po čemer se razlikuje od drugih, zato bi težko izpostavila enega. Za tiste, ki tja potujejo prvič, pa je Tenerife zagotovo najbolj zanimiv in ponuja največ različnih doživetij.
Si pa zaradi čudovite narave in veličastnih narodnih parkov želiva spet na zahod ZDA. Tudi Islandija je za ljubitelje narave destinacija, ki je vredna obiska, a na žalost lahko doživetje hitro pokvari nepredvidljivo vreme.
Kako pa je z menjavami tujih valut v tujini? Kaj se po vajinih izkušnjah najbolj splača?
Pri menjavi valut je treba biti zelo pazljiv, sicer lahko hitro izgubimo nekaj denarja. V prispevku na blogu sva ugotavljala, kaj se na Tajskem bolj splača; je to dvig na bankomatu, menjava v menjalnicah ali plačevanje s kartico, kjer je to mogoče. Takrat sva ugotovila, da se na potovanje s seboj najbolj splača vzeti gotovino in jo menjati v menjalnicah. Pri tem pa je nujno treba vedeti, koliko je tuja valuta sploh vredna in poiskati menjalnice, ki imajo ugoden menjalni tečaj.
Seveda to pravilo ne velja za vse države. V drugih državah sva gotovino v tujih valutah dvigovala na bankomatih, ki za razliko od bankomatov na Tajskem ne zaračunavajo provizije, a je tudi pomembno, katero kartico uporabljate in kakšna je provizija banke, ki je kartico izdala. O tem se je treba pred potovanjem pozanimati pri svoji banki. Midva uporabljava kartice tujih bank, ki za dvige tujih valut zaračunavajo minimalno provizijo ali sploh nič. Izogibati se je treba uporabi kreditnih kartic in na pot vzeti debetne oziroma predplačniške kartice.
Zdi se, da imata vse trike glede ugodnosti na potovanjih v malem prstu. Vama odkrivanje le-teh vzame veliko časa ali sta po tolikem času že navajena in jih najdeta hitro?
Kaj menita o tem da pretirano načrtovanje morda tudi 'uniči' pristnost potovanj in vseh dogodivščin, ki jih potegne za seboj?
Lahko bi se reklo, da pretirano načrtovanje uniči pristnost potovanj, lahko pa marsikatero potovanje tudi reši. Vsega se tako ali tako ne da predvideti in načrtovati, tako da so potovanja še vedno lahko polna presenečenj. Brez poznavanja krajev, kamor se odpravljaš, in brez glave iti na pot tudi ni vedno pametna izbira.
Kakšne izkušnje pa sta imela s hrano? Na katero državo ima v zvezi s hrano najslabše spomine?
S hrano imava različne izkušnje. Najbolje sva na potovanjih zagotovo jedla na Tajskem, ki je zelo turistična država, zato je tudi hrana v restavracijah zelo prilagojena našim okusom. Imajo tudi velik izbor jedi brez mesa ali pa možnost, da v vsaki jedi meso nadomestiš s tofujem. Prav zaradi tega, ker ne jeva mesa in morske hrane, sva imela veliko težav v Maleziji. Tam je skoraj nemogoče najti brezmesne jedi, zato sva najpogosteje obiskovala restavracije s hitro hrano, pa še tam sva lahko jedla le ocvrt krompirček in sladoled, vse drugo je vsebovalo meso, solat pa niti ne ponujajo.
Imata v zvezi s hrano še kakšna priporočila?
Tistim, ki želijo potovati poceni, svetujeva, da ne zavijejo v prvo restavracijo v prvi vrsti ob morju ali ob glavni turistični zanimivosti, ampak zavijejo v kakšno stransko ulico, kjer bodo lahko enako jed jedli za bistveno nižjo ceno. Razgled morda ne bo isti, a okus bo morda boljši, cena pa zagotovo nižja.
Trenutna situacija je dodobra prevetrila turistični sektor. Bosta v letošnjem letu kljub temu raziskovala tuje države, ali priložnost dala Sloveniji?
Vsak začetek leta greva na enega izmed Kanarskih otokov in žal nama je, da sva letos to izpustila, ker sva bila novembra lani že na La Palmi, ki je prav tako eden izmed sedmih otokov. Upava, da bo v jeseni to mogoče nadoknaditi, saj obožujeva Kanarske otoke, obiskala sva jih že sedemkrat. O bolj oddaljenih destinacijah trenutno ne razmišljava, raje bova počakala, da se razmere po svetu umirijo. Si pa že nekaj časa želiva ponovno obiskati Severno Ameriko in Kanado. Tik pred začetkom epidemije sva za nekaj dni obiskala Budimpešto, se tam kopala v termah in se ob povratku za dva dni ustavila še v Bratislavi. Slovenija je kljub majhnosti raznolika in čudovita dežela, nekaj krajev sva letos že obiskala, veliko jih imava še v načrtu. Poleti bova pa kot vsako leto šla kampirat na Hrvaško, a tega ne štejeva med potovanja, saj se tam samo sprostiva in uživava.
Bi želela še sama kaj dodati, z nami deliti kakšen zanimiv podatek, prigodo s potovanj?
Ko sva odhajala na nekajmesečno potovanje po jugovzhodni Aziji, sva imela namen ostati tam od septembra do marca, torej sva imela sedem mesecev časa. Super se sliši izogniti se mrzli zimi v Evropi in jo preživeti v toplih krajih, ležati na mivki pod palmami, plavati v oceanu, piti sveže stisnjene mangove sokove in srkati mleko iz svežih kokosov. A Azije sva se po treh mesecih naveličala. Naveličala sva se vseh teh palm, povsod samo džungla, naveličala sva se mivke, nikjer nobenih visokih gora, pokritih s snegom. Pokrajina je bila povsod podobna, medtem ko je v Sloveniji in drugje po Evropi zelo raznolika. Naveličala sva se vročine, ki sva si jo prej tako želela, a je bila pogosto tako neznosna, da sva začela pogrešati zimo. Naveličala sva se gneče, prometa, vonja, ljudi, hrane… Želela sva nazaj v Evropo.